Pahor na konferenci v Kijevu podprl ozemeljsko celovitost Ukrajine in pozval k dialogu
Predsednik republike Borut Pahor se je danes v Kijevu udeležil mednarodne konference, posvečene polotoku Krim, ki si ga je leta 2014 priključila Rusija. Podprl je skupno deklaracijo sodelujočih v novi Krimski platformi in ozemeljsko celovitost Ukrajine, obenem pa pozval k dialogu med Ukrajino in Rusijo na eni ter med EU in Rusijo na drugi strani.
“Naj na samem začetku povem, da Slovenija potrjuje svojo neomajno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine znotraj mednarodno priznanih meja,” je dejal.
Današnje srečanje v obdobju vse večje nestabilnosti v regiji in izven nje Pahor vidi kot pomemben korak v podporo skupnim prizadevanjem, da nezakonita priključitev Krima ostane visoko na agendi mednarodne skupnosti.
Prav temu je namenjena Krimska platforma, na današnjem srečanju ustanovljeno posvetovalno mednarodno telo. Pahor je pozdravil ter podprl s tem povezano skupno deklaracijo sodelujočih v tej mednarodni platformi, ki sta jo uskladili EU in Ukrajina, so sporočili iz njegovega urada.
“Danes smo se zbrali tu, da izkažemo skupno odgovornost in povemo svetu, da nam je mar, da dogodki iz leta 2014 niso pozabljeni,” je dodal.
Slovenija po njegovih besedah deli zaskrbljenost glede poslabšanja stanja človekovih pravic na polotoku in opominja Rusijo, naj se drži svojih obveznosti v skladu z mednarodnim humanitarnim in pomorskim pravom ter pravom človekovih pravic. Obenem pa je pozval k dialogu med Ukrajino in Rusijo ter med EU in Rusijo.
“Kot odločen zagovornik dobrososedskih odnosov si iskreno želim, da bosta Ukrajina in Rusija nekoč uredili svoje dvostranske odnose,” je dejal, a ob tem priznal, da bo to težka naloga, ki bo terjala veliko političnega poguma in modrosti.
V tej luči je izrazil podporo prizadevanjem za reševanje konflikta na vzhodu Ukrajine, v katerih poleg Ukrajine in Rusije sodelujeta še Nemčija in Francija.
Ukrajinske oblasti je pohvalil za napredek, dosežen na tem področju, in jih hkrati spodbudil k pospešitvi tempa reform, zlasti na področju vladavine prava, boja proti korupciji in neodvisnega sodstva. Slovenija je zavezana močnemu partnerstvu z Ukrajino na njeni poti reform, je zaključil.
Pahor je v Kijevu na povabilo predsednika Ukrajine Volodimirja Zelenskega, ki na prvem vrhu Krimske platforme gosti visoke politične predstavnike več kot 40 držav. Približno 15 jih zastopajo predsedniki in premierji, številne druge so poslale ministre ali predsednike parlamenta, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Kot je uvodoma izpostavil Zelenski, si želijo s skupnimi prizadevanjih vseh sodelujočih prisiliti Rusijo, da sede za pogajalsko mizo, za katero bi razpravljali o vrnitvi Krima Ukrajini. “Ukrajina sama si ne bo mogla nikoli vrniti Krima, potrebujemo učinkovito podporo na mednarodni ravni,” je dejal.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je poudaril, da Ukrajina ne bo nikoli sama, Krim pa da je Ukrajina.
Srečanje je naletelo na kritiko v Moskvi. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da dogajanje dojemajo kot “izjemno sovražno” in “protirusko”.
Moskva si je Krim priključila marca 2014, sredi prozahodnih protestov, ki so pretresali Kijev in ki jih je Rusija označila za državni udar. Aneksiji je sledila sprožitev vojne na vzhodu Ukrajine med njenimi vojaki in proruskimi separatisti, ki uživajo vojaško podporo Rusije.