Minister Černač v sodelovanju z župani o sofinanciranju projektov
Minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvone Černač je na današnji skupščini Skupnosti občin Slovenije (SOS) v pogovoru z župani zagotovil sofinanciranje projektov iz dogovorov za razvoj regij, ki izpolnjujejo pogoje. Še za letos pa je napovedal tudi objavo prvih razpisov z načrta za okrevanje in odpornost.
Černač je v video pogovoru z župani dejal, da je Slovenija ob zaključku aktualne perspektive v situaciji, ko nam za izvedbo vseh projektov, ki so že pripravljeni, primanjkuje okoli 120 milijonov evrov. V obeh kohezijskih regijah se pojavljajo tako imenovani ostanki, zato si ministrstvo prizadeva, da bi se jih uporabilo kot celoto v sklopu manjkajočih sredstev.
Na vprašanje, kaj bo s pripravljeni in prijavljenimi projekti, v katere je bilo vloženih več let dela in veliko občinskih sredstev, je Černač napovedal, da bodo našli načine, da noben od projektov, ki je uvrščen v dogovore za razvoj regij in izpolnjuje pogoje, ne bo zavrnjen. Kot je pojasnil, bodo, kjer bo to mogoče, kombinirali tudi s sredstvi iz prihodnje finančne perspektive.
Ob tem je minister izpostavil težave mehanizma dogovorov za razvoj regij, ki da je preveč zbirokratiziran in ne omogoča učinkovitega črpanja sredstev. V dogovore so bili namreč umeščeni tudi projekti, ki niso pripravljeni na izvedbo, med njimi denimo več projektov kolesarskih povezav. Zato se z njimi ukvarjajo še sedaj. “Neustrezno je, da se na začetku prihodnje finančne perspektive, ko bi se morali osredotočiti nanjo, ukvarjamo z zgodbami za nazaj,” je ocenil Černač.
Zato je že pred časom predlagal uvedbo bolj enostavnega in transparentnega sistema, da bi projekte obravnavali sproti in bi se perspektiva izvajala skozi celotno obdobje. “Ker pa je želja, po moji oceni ne toliko županov kot birokracije na državnem in regionalnem nivoju, da se obstoječi mehanizem ohrani, pa bo ta ostal še naprej in na koncu naslednje perspektive bo situacija taka, kot je sedaj. Najprej ne bo nobenega izvajanja, potem pa plaz projektov, ki jih bo treba na hitro izvesti,” je opozoril.
Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko si sicer prizadeva, da bi v prvi polovici prihodnjega leta bili pripravljeni in potrjeni operativni programi za novo perspektivo. Predvidoma v juliju pa bo potrjen slovenski načrt za okrevanje in odpornost, kar omogoča prve objave razpisov že v letošnjem letu. Sredstva bodo na voljo zlasti za investicije v vodooskrbo, kanalizacijo, širokopasovna omrežja, poplavno varnost, zaščito pred plazovi in domsko oskrbo.
Ob bojazni županov manj razvitih območij zahodne kohezijske regije, da bodo njihovi projekti deležni nižjega sofinanciranja, je Černač zagotovil, da bodo območja z enakimi razvojnimi indeksi enakopravno obravnavana. Ob nižjem deležu sofinanciranja iz EU bo namreč razliko pokrila država s povečanjem nacionalnega prispevka.
Župani so se na današnji skupščini pogovarjali tudi z evropskim komisarjem za krizno upravljanje Janezom Lenarčičem, ki jim je predstavil okrepitev evropskega mehanizma Civilne zaščite (CZ) in vzpostavitev evropske strateške rezerve za učinkovitejše spopadanje z naravnimi in drugimi nesrečami ter krepitev odpornosti.
Lenarčič vidi možne vire za investicije v opremo in infrastrukturo posameznih enot CZ iz instrumenta EU za okrevanje in odpornost ter v rednem večletnem finančnem okviru. Vendar odobritev sofinanciranja poteka prek pristojnih državnih služb, v Sloveniji torej SVRK, je pojasnil.
Škofjeloški župan Tine Radinja pa je postavil vprašanje glede prenosa znanja in dobrih praks po Evropi, kjer so CZ organizirane zelo različno. Lenarčič je zagotovil, da izmenjava dobrih praks že poteka. Po pandemiji, ki je tovrstne dejavnosti zavrla, pa bodo vzpostavili mrežo znanja, v kateri bodo povezali države EU, pripadnike CZ in druge strokovnjake. Slovenska CZ sicer kotira zelo visoko in uživa velik ugled med kolegi v EU, je izpostavil Lenarčič.