Kmetijska in živilska podjetja osrednja hrbtenica oskrbe s hrano

“V najhujših časih smo dobavljali nemoteno, bili smo osrednja hrbtenica oskrbe. In sistem se ni zrušil,” je v pozdravnem nagovoru okrogle mize dejal Janez Rebec. Tako so se v Portorožu zbrali predstavniki slovenskih kmetijskih in živilskih podjetij ter razpravljali o problemih in rešitvah, ki jih je prinesla koronska kriza.  

Neposredno iz Portugalske, kjer je potekala razprava o novem programskem obdobju skupne kmetijske politike, se je okrogle mize v Portorožu udeležil tudi kmetijski minister Jože Podgoršek. Na dogodku je Podgoršek izrazil prepričanje, da so na razpravi precej zbližali stališča, in da bodo v roku 14 dni “zreli” za doseg političnega dogovora. Omenil je še, da je dogovor treba doseči čim prej, sicer bo ogrožen tudi začetek izvajanja novega programskega obdobja. Na posvetu je bil prisoten tudi državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleš Irgolič, ki je poudaril, da so izredne razmere zaradi epidemije opozorile na izzive zagotavljanja varne in kakovostne hrane ter ob tem izpostavil strategijo Od vil do vilic, ki bo vključevala tudi ukrepe za boj proti goljufijam s hrano. Pri tem bo ključno sodelovanje celotne agro-živilske verige.  

Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS, pa je na posvetu izpostavil pomembnost samooskrbe in čim krajše prehranjevalne verige in opozoril, da so z do zdaj sprejetimi protikoronskimi ukrepi relativno zadovoljni, vendar pa se bodo posledice zaprtja držav in celin zares pokazale šele, ko bodo protikoronskih ukrepi izzveneli.  

Že pred začetkom dogodka okrogle mize je ekonomist Aleš Kuhar predstavil analizo poslovanja živilske panoge v lanskem letu. Na globalni ravni se je namreč zgodila hitra rast cen surovin, k čemur pa so prispevali tudi politični pritiski in rast cen energentov. Omenil je še, da so maloprodajne cene hrane v Sloveniji nihale okoli povprečja EU.  

Janez Rebec iz zbornice kmetijskih in živilskih podjetij je v svojem govoru poudaril, kako učinkovito so kmetijska podjetja preživela koronsko leto. Vseeno pa se boji, da je pred nami zaradi izjemne rasti cen surovin še ena potencialna kriza, ki je lahko še bistveno hujša. Dodal je še, da je kriza prinesla tudi dobro, saj so se mnoga podjetja morala prilagoditi situaciji in tako uvesti nove pristope.  

S podporo konkretnih podatkov so ugotovili, da jo je kmetijsko-živilska panoga “odnesla” mnogo bolje kot gospodarstvo v splošnem. Pri tem je Kuhar navedel številke, po katerih je živilska industrija ob triodstotnem upadu prihodkov realizirala okoli 112 milijonov evrov čistega dobička.