Deležniki v pravosodju imajo številna pričakovanja od novega pravosodnega ministra Dikaučiča

Vodenje pravosodnega resorja bo v torek predvidoma prevzel Marjan Dikaučič. Kot je napovedal, bo njegovo delo usmerjeno predvsem v posamezne zakonske spremembe in projekte. Veliko projektov, ki jih kot prioritetne ocenjujejo deležniki v pravosodju, je še neuresničenih, med njimi prevetritev sodne mreže, kadrovske stiske na sodiščih in v tožilstvu.

Na vrhovnem sodišču so tako opozorili na nujnost uveljavitve sprememb sodniške zakonodaje, ki so bile že pred več kot letom dni v glavnem usklajene med predstavniki sodstva in ministrstvom. Izpostavili so nujnost uvedbe enovitega prvostopenjskega sodnika, torej ukinitev sedanje delitve na okrajne in okrožne sodnike, s čemer bi prvostopenjske sodnike lažje razporejali po sodiščih. S tem bi odpravili težave zaradi pomanjkanja sodnikov na nekaterih sodiščih.

Zavzemajo se za uvedbo enovitega sodnega okrožja. Spremembe so po opozorilih vrhovnega sodišča nujne tudi pri specializiranih oddelkih sodišč, kjer rešujejo najzahtevnejše zadeve s področja organiziranega in gospodarskega kriminala ter korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj, predvsem zaradi preobremenjenosti sodnikov na teh oddelkih in preširokega nabora zadev, ki jih rešujejo.

S pomanjkanjem kadra se soočajo tudi v tožilskih vrstah, najbolj podhranjena sta vrhovno državno tožilstvo in Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Na Vrhovnem državnem tožilstvu od novega resornega ministra pričakujejo posluh; kot so izpostavili, na imenovanje vlade samo na omenjenih dveh tožilstvih čakajo štirje okrajni, trije okrožni ter trije vrhovni državni tožilci.

Spomnili so še na (ne)imenovanje evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije, zaradi česar je konec maja odstopila dosedanja ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič. Na Vrhovnem državnem tožilstvu od novega ministra pričakujejo, “da se bo zavzel za legitimno in zakonito rešitev nastale situacije”, ki po njihovih opozorilih meče slabo luč na podobo Slovenije v mednarodnem prostoru in postavlja pod vprašaj zaupanje v učinkovito upravljanje in nadzor nad porabo sredstev EU v Sloveniji.

Poudarili so pomen spoštovanja neodvisnosti vseh institucij v pravosodju in nevmešavanja politike v sprejemanje strokovnih odločitev. “Gre za pomembna postulata, ki ločujeta sodobne evropske demokracije od nekaterih porajajočih se vplivov totalitarnih in avtokratskih držav,” so zapisali.

Na državnem odvetništvu izpostavljajo, da se je v dveh letih uporabe novega zakona, ki je državnim odvetnikom prinesel večjo samostojnost in avtonomnost, s tem pa tudi večjo odgovornost za strokovno delo s poudarkom na svetovalni in pogajalski oziroma posredniški funkciji, izkazalo, da nekatere zakonske rešitve, ki so normativno ohlapne, omogočajo različne interpretacije. Zato pričakujejo, da postopek priprave predloga sprememb zakona o državnem odvetništvu, ki je bil tik pred medresorskim usklajevanjem, ne bo zastal.

Od novega vodstva ministrstva za pravosodje pričakujejo podporo pri njihovih prizadevanjih, da bi država in njene institucije bolj vključevale državne odvetnike že v zgodnjih fazah postopkov.

Podporo na državnem odvetništvu pričakujejo tudi pri njegovi digitalni transformaciji. Računajo tudi na spodbudo ministrstva nadaljnjem razvoju procesov digitalizacije in povezovanju informacijskih sistemov med vsemi deležniki v pravosodju.

Na nujnost informatizacije pravosodnega sistema za njegovo učinkovito delovanje opozarjajo tudi na Odvetniški zbornici Slovenije. V celotnem pravosodnem sistemu, še posebej na sodiščih, bi po prepričanju odvetniške zbornice morali dvigniti strokovnost ter nagrade, da bi tako v pravosodje in na sodišča pritegnili visoko usposobljene, osebnostno zrele, motivirane in odgovorne posameznike.

Med za odvetnike poglavitna vprašanja, ki terjajo prioritetno obravnavo novega ministra, pa uvrščajo rešitev vprašanja neskladnega plačila odvetniških storitev v zadevah brezplačne pravne pomoči in v zadevah obvezne obrambe, kjer odvetnike strankam postavi država preko sodišč. Kot so pojasnili, so se v zadnjih mesecih skupaj z ministrstvom intenzivno ukvarjali s tem, zato pričakujejo, da se bo delo nadaljevalo tudi pod okriljem novega ministra.

Opozorili pa so tudi na “resne grožnje, tudi s smrtjo”, ki da so jih deležni odvetniki, ki zastopajo stranke v sodnih postopkih, še posebej v kazenskih postopkih. Zato bi po njihovih besedah tudi odvetnikom morali nuditi enako sistemsko zaščito kot drugim poklicem v pravosodju. Kritični pa so do nove prakse vlaganja kazenskih ovadb in drugih očitkov zoper odvetnike s strani državnih organov. Kot so izpostavili, imajo odvetniki dolžnost, da zastopajo stranke, saj je to njihovo osnovno poslanstvo in ni stvar njihovih osebnih prepričanj.

Poslanci bodo v torek glasovali o kandidatu za novega pravosodnega ministra Marjanu Dikaučiču. Ta za potrditev potrebuje navadno večino glasov poslancev. Če bo potrjen, bo že 15. minister za pravosodje v samostojni Sloveniji. Kot je napovedal minuli teden, bo njegovo delo usmerjeno predvsem v posamezne zakonske spremembe in projekte.

Novega ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča ob prevzemu resorja čakajo mnogi izzivi. Eden od njih bo imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev. Zadnji postopek se je končal z neimenovanjem oziroma neseznanitvijo vlade z izbiro Državnotožilskega sveta, česar Dikaučič v predstavitvi pred matičnim odborom DZ ni želel komentirati, ker da so bila napovedana pravna sredstva, zato da se do konca postopkov o tej zadevi na sodišču ne more izrekati.

Dikaučič želi v delo ministrstva vnesti svežino in neobremenjenost

Kot je napovedal minuli četrtek pred člani matičnega odbora za pravosodje DZ, bo njegovo delo v primeru imenovanja usmerjeno predvsem v posamezne zakonske spremembe in projekte, pri čemer si želi v delo vnesti svežino in neobremenjenost. Program dela ministrstva v zadnjem letu mandata bo po navedbah Dikaučiča v največji meri narekovalo predsedovanje Slovenije Svetu EU. Dodatno namerava poudarek dati zaščiti človekovih pravic in etični uporabi umetne inteligence ter osveščanju o pomembnosti preprečevanja sovražnega govora, predvsem na spletu.

Kot pomembno za domače razmere je poudaril zagotavljanje primernih materialnih in drugih pogojev za delo vseh v pravosodju. Pri tem je napovedal, da se namerava zavzeti za pospešitev postopkov za izgradnjo nove sodne palače, nadaljevati gradnjo novih zaporov na Igu in v Dobrunjah ter nadaljevati posodabljanje informacijskih sistemov pravosodnih organov. Posebno pozornost pa namerava nameniti tudi obvladovanju pripada zadev na upravnem sodišču, predolgemu trajanju postopkov s področja pranja denarja in gospodarskega kriminala ter izboljšanju kazenskega pregona.

SMC je sicer ob predlogu Dikaučiča za kandidata izpostavljala dejstvo, da je stečajni upravitelj in se spozna na stečajno zakonodajo, ki da je prav tako potrebna urejanja.

Kozlovičeva odstopila po nekaj več kot letu dni, v tem času aktualnih kar nekaj zakonskih novel

Dikaučič bo čelu pravosodnega ministrstva nasledil Lilijano Kozlovič, ki se je zaradi nestrinjanja z odločitvijo vlade, da ponovi postopek imenovanja evropskih delegiranih tožilcev, odločila za odstop. V nekaj več kot letu njenega ministrovanja so na področju pravosodja, kljub epidemiji novega koronavirusa, ki je močno posegla v redno delo, do potrditve v DZ pripeljali več zakonov. Morda najbolj odmevna sta zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njegovi celostni obravnavi ter novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Na ministrstvu za pravosodje so našteli še zakon o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj ter novele zakonov o kazenskem postopku, o državnem tožilstvu, o sodiščih, o izvršbi in zavarovanju, novelo notarske tarife ter novelo zakona o državnem tožilstvu.

Z zakonom o zaščiti otrok v kazenskem postopku je Slovenija med prvimi državami v EU uvedla t. i. hišo za otroke, kjer bodo na enem mestu potekale vse obravnave otrok, ki se kot žrtve ali priče znajdejo v sodnih postopkih.

Po več letih političnih in strokovnih razprav o nujnosti sprememb je bila v začetku novembra sprejeta novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je dokončno uredila razmerje med Komisijo za preprečevanje korupcije in drugimi organi ter odpravila nejasnosti pri postopkih pred komisijo. Med sprejetimi zakoni in novelami je odmevala tudi novela zakona o državnem tožilstvu, ki je uvedla sopodpis vodje tožilstva na vsako zavrženo ovadbo.

V mandatu Kozlovičeve pa je bila sprejeta tudi tektonska sprememba kazenskega zakonika – redefinicija spolnih kaznivih dejanj. Po velikih družbenih pritiskih so namreč tudi v politiki podprli predlog, da se dosedanji model prisile, ki kaznivo dejanje posilstva razume kot prisiljenje, ko torej storilec s silo in grožnjo doseže spolno občevanje, nadomestili z modelom soglasja, t. i. samo ja je ja, ki zahteva pridobitev soglasja (verbalnega ali neverbalnega) vseh udeležencev spolnega akta. Zakonski predlog, ki je bil na koncu sprejet, so sicer pripravili v nevladnih organizacijah, v proceduro vložili poslanci opozicije, ministrstvo pa je pripravilo vsebinska dopolnila.

Dikaučič potrebuje podporo navadne večine v DZ

Menjava na ministrstvu za pravosodje bo že tretja menjava v vladi Janeza Janše, ki je začela z delom sredi marca lani. Prva je med sejo DZ, na kateri so razpravljali o njeni razrešitvi, odstopila ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec. Po izstopu DeSUS iz koalicije je odstopil tudi minister za zdravje Tomaž Gantar. Pivčevo je nasledil Jože Podgoršek, Gantarja pa Janez Poklukar.

Za nastop ministrske funkcije Dikaučič, ki bo minister v kvoti SMC, potrebuje podporo navadne večine v DZ. Na odboru za pravosodje je njegovo predstavitev kot ustrezno ocenilo sedem članov, proti pa jih je bilo šest.