Prihodnji teden v parlamentu: DZ o (nebulozni) ustavni obtožbi premierja Janše in (zaradi parlamentarne prakse potrebni) razrešitvi Zorčiča

Poslanci bodo na redni seji odločali o predlogu ustavne obtožbe predsednika vlade Janeza Janše ter predlogu za razrešitev predsednika DZ Igorja Zorčiča. Sejo bodo zaznamovale še nekatere pomembnejše odločitve, med drugim bo DZ predvidoma sprejel ustavni zakon za vpis znakovnega jezika v ustavo.

Pred poslanci predlog ustavne obtožbe predsednika vlade

Osrednja točka tokratne redne seje bo predlog ustavne obtožbe predsednika vlade Janeza Janše, ki mu v opozicijskih LMŠ, SD, Levici in SAB očitajo kršenje več členov ustave in zakonov. Že v ponedeljek bodo poslanci odločili o pobudi predlagateljev ustavne obtožbe, da bi za mnenje povprašali tudi predsednika republike Boruta Pahorja. Parlamentarni poslovnik namreč določa, da predsednik republike na zahtevo DZ poda mnenje o predlogu obtožbe predsednika vlade. Če bi bil predlog izglasovan, bi Pahor svoje mnenje lahko predstavil bodisi pisno bodisi ustno.

Po odločanju o tem predlogu bodo sicer poslanci točko prekinili in jo nadaljevali v torek. Glasovanje bo isti dan v večernih urah, da bi poslanci Janšo obtožili pred ustavnim sodiščem, pa bi potrebovali večino glasov vseh poslancev, torej najmanj 46. Če bi s predlogom soglašala zadostna večina poslancev, bi o obtožbi presojalo ustavno sodišče. To lahko ugotovi, da obtožba ni utemeljena in obtoženega oprosti, če pa ugotovi kršitev ustave ali zakona, pa lahko tudi odloči, da predsedniku vlade preneha funkcija.

Med očitki iz predloga ustavne obtožbe predlagatelji izpostavljajo, da se je Slovenija decembra lani odrekla dodatni kvoti cepiva, s tem pa številne državljane prikrajšala za pravico do zdravstvene oskrbe. Janši očitajo tudi vmešavanje v delo tožilstva in pritiske na medije. Pri tem izpostavljajo poseganje v Slovensko tiskovno agencijo (STA), ki ji je vlada ustavila financiranje javne službe, kljub temu da jo k temu zavezujeta zakon o STA in sedmi protikoronski zakon.

V poslanskih skupinah, ki se niso priključile predlogu ustavne obtožbe premierja Janeza Janše, so bili sicer odzivi na predlog različni. V koalicijskih SDS in NSi so prepričani, da je namen ustavne obtožbe zgolj destabilizacija vlade, prav tako predlog ne more računati na podporo poslancev SNS. V koalicijski SMC za zdaj predloga niso komentirali, v DeSUS pa so napovedali le, da se bodo o tem še pogovorili. Nepovezani poslanci pa navajajo, da so ravno zaradi očitkov iz ustavne obtožbe zapustili koalicijo.

Koalicija v nov poskus razrešitve predsednika DZ

Pred poslanci bo v petek že drugi poskus koalicijskih poslanskih skupin SDS, NSi in SMC za razrešitev predsednika DZ Igorja Zorčiča, ki je po izstopu iz koalicijske SMC in vstopu v poslansko skupino nepovezanih poslancev ostal na tej funkciji. Koalicija je zato njegovo razrešitev predlagala že konec marca, a je na tajnem glasovanju v DZ za to glasovalo 45 poslancev. Predlagateljem je zmanjkal en poslanski glas, saj mora za predlog za razrešitev predsednika DZ glasovati absolutna večina vseh poslancev, torej najmanj 46. V koaliciji so že tedaj napovedali nov poskus.

Pred vložitvijo novega predloga so vodje poslanskih skupin koalicije sicer predsednika DZ Igorja Zorčiča pozvali k odstopu s 47 podpisi, ki so jih poleg koalicijskih prispevali še poslanci SNS, DeSUS in poslanca narodnih manjšin. Predlog za razrešitev pa so nato vložili s podpisi 38 poslancev koalicije. Kljub temu v koaliciji zatrjujejo, da imajo tokrat dovolj glasov za Zorčičevo razrešitev.

Kljub temu se postavlja vprašanje, ali bosta predlog podprla poslanca narodnih skupnosti, saj je poslanec italijanske manjšine Felice Žiža poudaril, da ob vnovičnem poskusu Zorčičeve zamenjave njuna glasova nista zajamčena. Tudi v DeSUS se glede tega niso želeli konkretno opredeliti, pri čemer naj bi bil vodja poslanske skupine Franc Jurša po nekaterih informacijah na dan glasovanja odsoten. V SDS so sicer na seji kolegija predsednika DZ želeli mandatno-volilne zadeve, v okviru katerih bo DZ glasoval o Zorčičevi razrešitvi, prestaviti na sredo, a po Zorčičevi odločitvi ta točka ostaja na dnevnem redu seje v petek.

DZ tudi o vpisu znakovnega jezika v ustavo in kandidatu za sodnika na Sodišču EU

Tokratno sejo DZ bodo zaznamovale še nekatere pomembnejše odločitve. Med drugim bodo poslanci predvidoma sprejeli ustavni zakon za vpis znakovnega jezika v ustavo. Po predlogu bi ustavo dopolnili z novim 62. a členom, s katerim bi zagotovili svobodno uporabo in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Ta točka bo na sporedu v torek, glede na doslej izraženo podporo pa je pričakovati, da bo predlog na seji sprejet soglasno.

Poleg tega poslance čaka še eno tajno glasovanje, in sicer o kandidatu za sodnika na Sodišču EU v Luksemburgu Marku Ilešiču, ki je sicer na tem položaju že od leta 2004. Kandidat je že dobil podporo mandatno-volilne komisije, na plenarni seji pa za potrditev potrebuje vsaj 46 poslanskih glasov.

Med pomembnejšimi točkami bo tudi predlog novele kazenskega zakonika, ki prinaša spremembe opredelitve spolnih kaznivih dejanj po načelu “ja pomeni ja”. To točko bodo obravnavali v sredo, glede na soglasno podporo matičnega odbora pa pri potrjevanju sprememb ni pričakovati težav.

Daljša razprava je napovedana tudi ob četrtkovi obravnavi predloga opozicijskih Levice, LMŠ, SD in SAB, naj DZ za vladni predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu razpiše posvetovalni referendum. Če bi DZ takšen predlog izglasoval, bi se postopek sprejemanja zakona zamaknil do odločanja na posvetovalnem referendumu. A takšnega izida ni pričakovati, saj je že matični odbor za finance ocenil, da predlog ni primeren.

Časovnica dogajanja v parlamentu

PONEDELJEK, 17. 5.

8.30 zaprta seja komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, na kateri bodo obravnavali predlog poročila o delu komisije za leto 2020; povezava do sklica na portalu DZ: sta.si/qdwnTn

15 minut po koncu zaprta seja komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, na kateri bodo obravnavali domnevne kršitve postopka o zaposlitvi uslužbenke na Sovi; povezava do sklica na portalu DZ: sta.si/qWKvVo

9.30 seja preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju zlorab v zadevi Kangler, na kateri bodo zaslišali gospodarskega ministra Zdravka Počivalška in nekdanjega zaposlenega na mariborski občini Andreja Krapšeta; povezava do sklica na portalu DZ: sta.si/quaC88

12.00 prvi dan majske seje DZ bodo poslanci odločali o tem, ali naj zahtevajo mnenje predsednika republike Boruta Pahorja o predlogu ustavne obtožbe premierja Janeza Janše, sledila bodo poslanska vprašanja; povezava do sklica na portalu DZ: sta.si/qXTfHg

TOREK, 18. 5.

9.00 nadaljevanje seje DZ, med drugim bodo odločali o predlogu ustavne obtožbe premierja Janeza Janše, ki mu v opozicijskih LMŠ, SD, Levici in SAB očitajo kršenje več členov ustave in zakonov; povezava do sklica na portalu DZ: sta.si/qXTfHg

SREDA, 19. 5.

9.00 nadaljevanje seje DZ, na kateri bodo med drugim obravnavali predlog zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank ter predlog zakona o bančništvu; povezava do sklica na portalu DZ: sta.si/qXTfHg

ČETRTEK, 20. 5.

9.00 nadaljevanje seje DZ, na kateri bodo med drugim obravnavali predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu; povezava do sklica na portalu DZ: sta.si/qXTfHg

PETEK, 21. 5.

8.00 zaprta skupna seja odbora DZ za zunanjo politiko in odbora DZ za zadeve EU, na kateri bodo obravnavali gradiva za izredno zasedanje Evropskega sveta, ki bo 24. in 25. v Bruslju; povezava do sklica na portalu DZ: sta.si/qbDPGi

sledi seja odbora DZ za zadeve EU, na kateri bodo med drugim obravnavali gradiva za zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki bo 26. in 27. v Bruslju; povezava do sklica na portalu DZ: sta.si/qbDPGi

10.00 nadaljevanje seje DZ, na kateri bodo med drugim obravnavali novelo zakona o davku na dodano vrednost, predvideno je tudi glasovanje o predlogu za razrešitev predsednika DZ Igorja Zorčiča; povezava do sklica na portalu DZ: sta.si/qXTfHg