Premier Janša v Atenah predstavil prioritete predsedovanja Svetu EU: Odpornost na zdravstvene krize in kibernetske napade, evropski način življenja in vladavina prava
Slovenski premier Janez Janša je pred današnjim srečanjem z grškim kolegom Kiriakosom Micotakisom na forumu v Atenah predstavil prednostna področja slovenskega predsedovanja Svetu EU. Izpostavil je odpornost na zdravstvene krize in kibernetske napade ter evropski način življenja in vladavino prava, so sporočili iz njegovega kabineta.
“Epidemija covida-19 nas je vse močno prizadela, prav tako je pokazala na ranljivost Evropske unije. Mislim, da smo se v zadnjih mesecih vsi skupaj veliko naučili in da se velika večina Evrope strinja, da moramo zgraditi Evropo, ki bo odporna na naslednje epidemije, pa tudi na druge izzive, na katere moramo biti bolj pripravljeni, eden od teh je tudi kibernetska varnost,” je povedal premier na 6. Delfi ekonomskem forumu v Atenah.
Prioriteti slovenskega predsedovanja bosta po Janševih besedah tudi evropski način življenja in vladavina prava. “Obnoviti moramo unijo uravnoteženih pravic in dolžnosti, okrepiti moramo zaščito človekovih pravic, predvsem pravico do svobode izražanja, ki pa ni le pravica medijev, temveč vsakega posameznika in je tudi pravica, ki je osnova za mnoge druge pravice,” je poudaril.
V času slovenskega predsedovanja Svetu EU bo potekala tudi razprava o prihodnosti Evrope. Predsednik vlade je povedal, da so pogledi na evropsko prihodnost različni. Po njegovem mnenju je prav, da se ti pogledi prosto izrazijo ter da se tam, kjer so razlike, naredi kompromise. Okrepiti je treba evropske vrednote, je poudaril, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
“Še vedno imamo nekatere evropske države, ki niso članice EU in širitveni proces je nekaj, kar se mora nadaljevati,” je še dejal.
Spomnil je, da Slovenija oktobra letos načrtuje neformalni vrh med EU in Zahodnim Balkanom, na katerem bi spregovorili o položaju in naredili nekaj korakov k temu, da bi se širitveni proces pospešil. “Potem ko se ni veliko ukvarjalo s širitvijo EU na Zahodni Balkan zaradi ekonomske krize, migrantske krize in sedaj epidemije, je prišel čas, ko se bomo fokusirali tudi na širitev,” je poudaril.
Na vprašanje o non-paperju o Zahodnem Balkanu, o katerem je bilo v zadnjem mesecu veliko razprav, pa je predsednik vlade dejal, da je “non paper nekaj, kar ne obstaja, in zato tega ne morem komentirati.”
“Nekatere non-paperje se objavlja samo za to, da se pospeši razpravo, ki je v interesu ene ali druge strani. Slovenija skuša pomagati regiji Zahodnega Balkana in to tako, da bo evropska perspektiva Zahodnega Balkana postala realnost. Neformalna konferenca, ki jo bomo organizirali, tako ne bo konferenca o spremembah meja, temveč o evropski perspektivi držav Zahodnega Balkana,” je dejal predsednik vlade.
Po udeležbi na forumu se je premier sestal z grškim kolegom Kiriakosom Micotakisom, na programu pa ima tudi srečanje z evropskim komisarjem za spodbujanje evropskega načina življenja Margaritisom Schinasom.