Kdaj bo konec “zorčičevanja” v parlamentu? Ko bo na dnevnem redu – pametni parlamentarci upajo, da zelo kmalu – predlog za razrešitev Zorčiča!

Predsednik DZ Igor Zorčič je posvet z vodji poslanskih skupin, ki ga je napovedal po tistem, ko so poslanci v ponedeljek zavrnili dnevni red redne seje, sklical za sredo dopoldne. Pričakovati je dogovor o delu v prihodnjih dveh tednih oz. o sklicu izrednih sej, ki sta ju zahtevali tako koalicija kot opozicija, ter tudi širšo razpravo o delu DZ.

Poslanke in poslanci na začetku majske seje v ponedeljek niso potrdili dnevnega reda, za je glasovalo 42 poslancev in proti 42. Zorčič je sejo DZ zaključil, še preden se je začela.

Danes je glede nekaterih kritik, da bi se lahko drugače odzval, v izjavi pred DZ odgovoril, da je ravnal v skladu s parlamentarno prakso. Upa, da se bodo na sredinem posvetu dogovorili glede načina dela v prihodnjih dveh tednih in morda še o delu do julija. Pričakovati je dogovor o sklicu dveh izrednih sej. Koalicija jo je zahtevala za obravnavo večine točk, ki so bile predvidene za redno sejo, opozicija pa za obravnavo predloga ustavne obtožbe premierja Janeza Janše.

Vodja poslancev SDS Danijel Krivec sklic izrednih sej pričakuje čim prej. Obravnavo mandatno-volilnih zadev in v tem sklopu predloga za razrešitev Zorčiča je po njegovih navedbah pričakovati na eni od drugih izrednih sej.

Zorčič je sicer sredin posvet sklical v času, ko je imel predsednik republike Borut Pahor napovedana posvetovanja z vodji poslanskih skupin o kandidacijskih postopkih za dva člana Sodnega sveta in mesto sodnika na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu. A se je Pahor prilagodil spremenjenemu programu dela v DZ in posvetovanja prestavil, kar stori vedno, ko ima DZ predvidene druge obveznosti, so pojasnili v predsednikovem uradu. Zato je Pahor vodjem poslanskih skupin danes predlagal, da predvidena posvetovanja v sredo in v naslednjih dneh v okviru obiska in pogovorov v poslanskih skupinah opravi generalna sekretarka predsednikovega urada Nataša Kovač.

Krivca je to presenetilo. Zorčič pa je poudaril, da je DZ samostojen pri načrtovanju svojega dela in se ne more ozirati na druge institucije.

Na posvetu utegnejo odpreti tudi razpravo o pozivu LMŠ, SD, Levice, SAB in poslanske skupine nepovezanih poslancev (NeP), da kolegij predsednika DZ razreši nesorazmerja med koalicijo in opozicijo v delovnih telesih. Po njihovih ocenah ima opozicija osem mest premalo.

Po Zorčičevih navedbah bi bilo dobro, da članstvo v delovnih telesih čim bolj približajo velikosti poslanskih skupin. V ponedeljek je sicer kolegij podprl predlog, po katerem so poslanci NeP zasedli 12 mest v delovnih telesih. A to je po Zorčičevem mnenju minimalen kompromis. Zahteve opozicije sicer po njegovih ocenah ne bodo na enak način vplivale na delo DZ kot v zadnjem času.

Krivec pa ob teh zahtevah ugotavlja, da je želja opozicije, da bi imela 90 poslancev in da se z nikomer ne bi dogovarjala. Spomnil je, da so izpolnili njihovo zahtevo po 12 mestih NeP v delovnih telesih. “Vedno znova postavljajo neke ultimate,” je dodal. Zato dvomi, da bodo v koaliciji to podprli.

Podobno je spomnil tudi vodja poslancev SMC Gregor Perič, ki ocenjuje, da bo opozicija z ultimati očitno nadaljevala. Po njegovem mnenju trenutno potrebujejo dialog, ki pa da v zadnjem času ni možen. “Vidim navajenost na stolčke, ki jih nekateri nosijo celo s sabo, in nenavajenost tega, da so v opoziciji. Predvsem pa gre za idejno izpraznjenost,” je ocenil Perič.

Ponedeljkovo glasovanje opozicije je označil za zelo nerazumno, saj so se odpovedali tudi poslanskim vprašanjem vladi. Pri tem je kritičen zlasti do Zorčiča.

Poslanka LMŠ Jerca Korče pa je v današnji izjavi poudarila, da je ponedeljkovo glasovanje v DZ pokazatelj, da vladna koalicija nima večine v DZ, pa se kljub temu “oklepa svojih stolčkov”. Po njenem mnenju je čas, da se karte na novo premešajo na volitvah. “Če bi Janša premogel nekaj razumevanja demokracije, bi na enega od zakonov vezal zaupnico in s tem pokazal, da njegova vlada uživa 46 glasov podpore v DZ,” je dejala.

Poudarila je še, da “bi morali storiti vse”, da Slovenija predsedovanja Svetu EU ne bi izvedla s premierjem Janšo.

Tudi po mnenju vodje poslancev Levice Mateja T. Vatovca predsedovanje Svetu EU ne more biti takšen dejavnik, da bi “omogočili nadaljnje lomastenje te vlade po številnih institucijah”. V izjavi za medije se je ponovno zavzel za čim prejšnje predčasne volitve, saj da je vsak dan, ko je na oblasti ta vlada, izgubljen dan.

Tudi predsednica SAB Alenka Bratušek ocenjuje, da je trenutna situacija v Sloveniji slaba za ugled države, zato bi bilo najbolje, da bi se na novo prešteli na predčasnih volitvah. Po njenem mnenju bo predsedovanje Svetu EU “ena velika žalost in razočaranje za Slovenijo”. Zaradi vsega, kar se v državi dogaja, namreč Slovenija po ocenah Bratuškove v času predsedovanja ne bo dobila niti ene pomembne teme.