[30. obletnica Pekrskih dogodkov] Predsednik Pahor: Slovenci zmagujemo, če sodelujemo!

Dan pred obkolitvijo učnega centra v Pekrah so na stopnjevanje napetosti v Sloveniji kazali predvsem številni premiki vojaških vozil jugoslovanske armade. Delegacija staršev slovenskih vojakov na služenju vojaškega roka se je sestala z generalpolkovnikom Konradom Kolškom, družbenopolitični zbor slovenske skupščine pa je kot predsednika zveznega predsedstva uradno priznal Stjepana Mesića.

V sredo, 22. maja 1991, je bilo moč opaziti številne premike vojaških vozil in opreme po slovenskih cestah, kar je kazalo na napet položaj. S celjskega območja je tako štirinajst tovornih vozil z oznako »prevoz nevarnih snovi« pripeljalo v vojašnico Moste – Polje. Ljubljančani so lahko videli tudi oklepni transporter in tri tovorna vozila na Celovški cesti, ki so bili namenjeni v šentviško vojašnico. V nasprotni smeri je bilo proti središču Ljubljane na poti pet tovornih vozil. Sedem tovornih vozil in terensko vozilo pa so se napotili na strelišče v Crngrobu na Gorenjskem, kjer je dobrih sto vojakov izvedlo nočno streljanje. V četrtek zjutraj je nato kolona odpeljala proti Kranju.

Predsednik republike Borut Pahor je na današnji spominski slovesnosti Mestne občine Maribor ob 30. obletnici Pekrskih dogodkov poudaril, da “Slovenci zmagujemo, če sodelujemo”. “To zmagovalno miselnost bomo letos, ob obletnici, pogrešali,” je dodal.

Kot je dejal, je bila ob ustanavljanju samostojne države pred 30 leti odločilnega pomena politična in ljudska enotnost. “Zdi se, da v današnjih, bistveno bolj naklonjenih domačih in mednarodnih razmerah ne čutimo potrebe po iskrenem dialogu, premoščanju razlik in oblikovanju skupnih ciljev. Gotovo nismo v taki stiski in tako usodnem razpotju kot tedaj. Kljub temu bi bilo zrelo in odgovorno, če bi se trudili sodelovati tudi zdaj,” je povedal v slavnostnem nagovoru zbranih pred Izobraževalnim centrom Pekre.

Izrazil je zaskrbljenost, da se v Sloveniji “preveč navajamo samo na nasprotovanje in celo na izključevanje”. “Nestrpen govor o nasprotnikih je med lastnimi privrženci deležen večjega navdušenja kot poudarjanje svojih ciljev ali zamisli. Če se bomo glede tega še naprej lahkomiselno prepuščali takemu toku, se bomo znašli v položaju, ko bo lažje oblikovati politiko proti kot politiko za. To pa bo poglabljalo razlike med nami in komurkoli zelo oteževalo vodenje državnih zadev, ki so pomembne za varnost in blaginjo ljudi,” je navedel.

Ocenjuje, da je pričakovani iztek epidemije covida-19 in praznovanje okrogle obletnice ustanovitve države pravi trenutek za razmislek o tem. “Obstoječe politično obnašanje je težko dolgoročno vzdržno, vsekakor pa nikdar ni koristno za večino ljudi. Glede tega je pomembno razumeti, da volitve, predčasne ali redne, niso rešitev same po sebi, če bomo ostali pri enakih vzorcih obnašanja,” je dodal.

Zbrane na slovesnosti sta nagovorila tudi mariborski župan Saša Arsenovič in županja Maribora v času Pekrskih dogodkov Magdalena Tovornik. Slednja je povedala, da je “pravi zmagovalec Pekrskih dogodkov civilno prebivalstvo”. “Vsi pravni, organizacijski in drugi temelji nove države so res nastajali v pristojnih republiških službah in parlamentu v Ljubljani. A tukaj ob vznožju pohorskih gozdov, kjer je zemlja še vedno prepojena s krvjo številnih domoljubov partizanov, ki so 50 let prej obležali pod streli nekega drugega okupatorja, so ljudje takoj prepoznali nevarnost in zmogli dovolj moči za upor proti JLA, ki je tisti dan 23. maja sklenila grobo ustaviti načrtovano pot do samostojne Slovenije,” je dejala in med drugim izpostavila pomembno vlogo, ki so jo takrat odigrali mediji.

Po besedah Arsenoviča so Pekrski dogodki dokaz, da “Mariborčani znamo stopiti skupaj, ko je to zgodovinsko potrebno in pomembno”.

Slovesnosti so se udeležili predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij ter udeleženi v dogajanju pred 30 leti, ko je Jugoslovanska ljudska armada (JLA) 23. maja 1991 obkolila učni center teritorialne obrambe v Pekrah in zahtevala izročitev slovenskih nabornikov, Mariborčani pa so zasedli ulice.

Teritorialci so namreč tega dneva v bližini učnega centra zajeli dva vojaška izvidnika, vendar so ju kmalu nato izpustili. JLA je kljub temu učni center obkolila s tanki in zahtevala izročitev enote, ki je priprla njihova izvidnika. Čeprav z neprimerljivo oborožitvijo, so se naborniki in vodstveni kader Teritorialne obrambe odlično držali in nedvoumno nakazali, da bodo odločno branili svoj učni center. V Pekre je JLA želela napotiti vojaške okrepitve, vendar so se temu Pekrčanke in Pekrčani uprli z živim zidom. 

Aretacija poveljnika Teritorialne obrambe je med Mariborčankami in Mariborčani vzbudila veliko ogorčenje. Mestne oblasti so kot protiukrep skorajda vsem vojaškim objektom izključil telefon in elektriko. Pred vojašnico, kjer sta bila zaprta pripadnika TO, se je 24. maja 1991 začela zbirati velika množica ljudi, ki je z živim zidom želela preprečiti gibanje JLA. Vojaško oklepno vozilo BOV je zapeljalo v množico in na Ljubljanski cesti do smrti povozilo Josefa Šimčika, ki je postal prva žrtev osamosvojitvene vojne.

Državna slovesnost ob 30. obletnici teh dogodkov bo zvečer pred mariborsko Kadetnico. Pred koncertom Big Band Orkestra Slovenske vojske bo zbrane nagovoril predsednik vlade Janez Janša.