Po hudi bolezni je umrl mariborski bobnar Mario Modrinjak, ki je sodeloval pri številnih bendih (The Kronik’s, Žive legende, No Name Blues Band, Bambola). Za seboj pa je poleg spominov na njegovo vrhunsko bobnanje zapustil tudi dokumentarni celovečerec Biti Mario (režiser Rudi Uran), katerega premiera se je zgodila v Mariboxu lansko jesen. Mariborčani so ga poznali kot velikega optimista, ki se je v zadnjih mesecih boril s hudim rakom, a ga je slednji danes žal premagal.

BITI MARIO je dokumentarni film o odhajanju. Dokončnem. Zdravniki so mu prognozirali nekaj tednov, a jih je Mario presenetil in še vedno živi.
Odhaja, a živi. Mario je na tem zadnjem filmskem potovanju, brez zadržkov pokazal, kako se spopasti z neizbežnim. S smrtjo. Da preživi!
“Ko vidiš neki rok, koliko ti je ostalo. Ko se vprašaš, kaj naj zdaj naredim. Nič, idi pa porihtaj kaj imaš. Takrat pa te res po glavi. Potem pa se moraš pač odločiti, kar boš naredil. /…/ Lažje je živeti, ko se sprijazniš, da boš umrl. Tako kot jaz te dni živim, te mesece, tako še nikoli nisem živel, nikoli še nisem življenje čutil kot ga čutim zdaj.” Mario Modrinjak
Vsebina: Mario je človek, ki pozna vse in vsi poznajo njega. Ve vse, kaj se v njegovem Mariboru dogaja. Predvsem pa je vrhunski bobnar. Oder je delil z odličnimi slovenskimi in tujimi glasbeniki. Preigraval je rock, etno in jazz, doma in v tujini.
Sredi njegovega glasbenega ustvarjanja izve, da je zbolel za terminalno obliko raka. Prognoza je porazna. Rok trajanja prekratek, da bi ga sprejel. Želja in volja do življenja premočna, da bi se vdal. Sprejme vse, tudi zelo invazivne oblike zdravljenja. Čas se neusmiljeno izteka.
Na predlog režiserja tega dokumentarca, sprejme izziv, da stopi pred kamero. Kot pred leti, ko sta že sodelovala na projektu igranega filma. Scene iz realnega življenja in fikcije se prepletajo v naključni analogiji.
Mario skozi pogovor ustvari neke vrste “revizijo“, svojega ustvarjanja. Od “benda do benda“, mu s svojimi spomini in replikami, pri tem pomagajo njegovi glasbeni kolegi. Na ta način ustvarjajo reminiscenske podobe glasbenega ustvarjanja v Mariboru od konca osemdesetih do danes.
Soočanje z njegovo boleznijo in pričakovanim “odhodom“, odpira novo situacijo in pogled njegovim prijateljem. Tudi sam spoznava nekega novega Maria.
Soustvarjanje dokumentarnega filma v “omejeno časovno – življenjskem okvirju“, daje Mariu dodaten motiv in voljo da “živi“, kolikor mu je še dano.
Vsak naj pogleda ta dokumentarec, da bo videl, da so njegovi lastni “problemi” dokler je zdrav, le namišljeno sranje. Počivaj v miru Mario!