Na Odboru za pravosodje polemično o problematiki (ne)odločanja US v zvezi s pobudami za oceno ustavnosti protikoronskih ukrepov

(15. april 2021) Odbor za pravosodje je danes razpravljal o problematiki odločanja ustavnega sodišča o pobudah in zahtevah za začetek postopka za oceno ustavnosti protikoronskih ukrepov ter o neizločitvi ustavnih sodnikov v primeru obstoja izločitvenih razlogov. Slišati je bilo opozorila o preobremenjenosti ustavnega sodišča.

Poslanec SDS Dejan Kaloh je v uvodni predstavitvi razlogov za sklic današnje seje, ki so ga zahtevali poslanci SDS in NSi, kot problematično izpostavil, da “ustavno sodišče o zadevi ne odloči, ampak odlok oz. zakonski člen zadrži”. Neodločanje ustavnega sodišča v trenutnem epidemiološkem položaju predlagatelji seje po besedah Kaloha ocenjujejo kot neprimerno.

Kritičen je bil tudi, ker da bi se določeni ustavni sodniki morali izločiti iz zadev, v katerih so vpleteni, pa se to ni zgodilo. Ob tem je izpostavi dva “medijsko odmevna” primera ustavnih sodnikov Roka Čeferina in Marijana Pavčnika.

Predlagatelji so sprva predlagali, naj odbor sprejme sklep, po katerem bi pravosodnemu ministrstvu naložili, naj ugotovi, ali je potrebna sprememba zakonodaje, da bodo v času epidemije kot absolutno prednostne obravnavane zahteve za ocene ustavnosti protikoronskih aktov. Predlagali so še drugi sklep, po katerem bi vlada proučila, ali so potrebne spremembe predpisov glede izločitve sodnikov.

Pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič je dejala, da takih predlogov ne podpira. Izpostavila je, da ustavno sodišče že od začetka epidemije aprila lani covidne zadeve rešuje absolutno prednostno, ob zavedanju, da mora reševati tudi druge zadeve, ki so pomembne za družbo. Ustavno sodišče je po navedbah Kozlovičeve doslej prejelo 174 pobud, ki se nanašajo na epidemijo, in odločilo o 114. Glede sklepa o pobudi vladi na račun izločanja sodnikov pa je spomnila, da je to že urejeno v zakonu o ustavnem sodišču, ter da lahko ustavno sodišče nenamerne napake vedno popravi in je to doslej tudi storilo.

Ustavno sodišče nadzira vse tri veje oblasti in je bilo že pred epidemijo soočeno z izredno velikim številom ustavnih pritožb, pa je ministrica opozorila tudi na veliko obremenjenost ustavnega sodišča.

Razprave so se udeležili nekateri ustavni strokovnjaki. Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič je opozoril na preobremenjenost ustavnega sodišča in kot možno rešitev navedel uvedbo ameriškega načina selekcije zadev na ustavnem sodišču. Tako on kot nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar sta spomnila, da je leta 2008 za potrditev ustavnih sprememb zmanjkal en glas do potrebne dvotretjinske večine.

Ustavni pravnik Matej Avbelj je glede vprašanja izločanja sodnikov poudaril, da gre za vprašanje spoštovanja pravice do poštenega sojenja in da je ključno poskrbeti, da do takih napak ne bi več prihajalo. Do dela ustavnega sodišča je bil kritičen nekdanji predsednik ustavnega sodišča Peter Jambrek, ki je menil, da “ko gre za zdravje in življenje ljudi, bi moralo odločiti takoj”.

Do ustavnega sodišča je bil kritičen tudi Jurij Toplak, ki mu je očital podaljševanje časa reševanja zadev ter vedno slabšo preglednost. Predsednik odvetniške zbornice Roman Završek pa je izpostavil, da krivec za tako veliko število predpisov v presoji ustavnosti ni 100 odvetnikov, ter da je odgovornost vlade in državnega zbora, da so predpisi ustavno skladni.

Da je pripad zadev na ustavno sodišče odvisen od kakovosti predpisov, ki jih pripravi vlada in potrdi koalicijska večina v DZ, je opozorila tudi poslanka LMŠ Tina Heferle. Predlagateljem seje je očitala politično agendo, ko problematizirajo posamezne odločitve ustavnega sodišča.

Meira Hot (SD) pa je predlagateljem očitala osebno diskreditacijo določenega ustavnega sodnika, ker jim ni po godu. “Da je nekdo kritičen do sodb ali do napak, ni narobe. Nedopustno pa je osebno razvrednotiti posameznega sodnika,” je dejala.

Željko Cigler (Levica) je vladi očital, da v imenu epidemije vzpostavlja neustavno stanje, da deluje mimo demokratičnih standardov ter tepta človekove pravice in svoboščine.

Poslanec SMC Dušan Verbič pa je ocenil, da ni tragično, če ustavno sodišče občasno razveljavi kak ukrep, a v času epidemije mora biti odzivni čas ustavnega sodišča do končne odločitve krajši.

Po več kot pet ur trajajoči razpravi je Kaloh umaknil sprva predlagana sklepa in predlagal novega, ki ga je odbor s sedmimi glasovi tudi podprl. S tem sklepom je odbor za pravosodje resornemu ministrstvu priporočil, da izvede strokovni posvet s ključnimi deležniki ustavnega prava na temo hitrosti odločanja ustavnega sodišča, izločanja ustavnih sodnikov ter razbremenitve dela ustavnega sodišča z namenom hitrejšega reševanja zadev.