[35. obletnica jedrske katastrofe v Černobilu] Zelenski pozval h globalnem sodelovanju na področju zagotavljanja jedrske varnosti

V Ukrajini so se danes ob 35. obletnici jedrske katastrofe v Černobilu spomnili žrtev. Župan Kijeva Vitalij Kličko je spomnil na številne ljudi, ki so se takrat za ceno lastnega zdravja borili s posledicami eksplozije. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je pozval h globalnem sodelovanju na področju zagotavljanja jedrske varnosti.

Zelenski je danes obiskal območje Černobila, kjer posvaril pred podobnimi katastrofami v prihodnje. “Naša naloga je narediti vse, da okrepimo varnost ter preprečimo in nikoli ne ponovimo podobne katastrofe v prihodnje,” je povedal.

Pred 35 leti je več kot 600.000 ljudi pomagalo pri obvladovanju razmer po eksploziji, ko so med drugim gasili požare in umikali ruševine. Po oceni Klička v Kijevu trenutno živi več kot 48.000 ljudi, ki jih je prizadela katastrofa. Ob obletnici so prejeli enkratno izplačilo v višini od 18 do 30 evrov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V prestolnici je več deset ljudi, med njimi verski voditelji in starejši veterani, ki so sodelovali pri obvladovanju katastrofe po eksploziji, sodelovalo v skupni slovesnosti in med drugim polagalo cvetje ob spomenik žrtvam Černobila, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Katastrofa v jedrski elektrarni v Černobilu velja za najhujšo jedrsko nesrečo v zgodovini človeštva, ki sta jo povzročila človeška napaka in pomanjkljiva sovjetska tehnologija. 26. aprila 1986 ob 1.23 zjutraj sta v Černobilu, približno 110 kilometrov severno od Kijeva, med varnostnim preizkusom odjeknili dve eksploziji in razdejali četrti reaktor elektrarne. Pri tem je v zraku nastal smrtonosen radioaktivni oblak, ki se je razširil nad vso Evropo.

Strokovnjaki menijo, da je bil pomemben dejavnik pri nesreči nenavadna in slaba zasnova reaktorja tipa RMBK, predvsem nagnjenost k nenadnemu nihanju napetosti. Poleg tega sovjetski reaktorji za razliko od tistih drugod po svetu niso imeli zaščitne strukture, ki bi v primeru nesreče preprečevala uhajanje radioaktivnega sevanja.

Tudi odpravljanje posledic je potekalo katastrofalno. Sovjetske oblasti so zamujale z evakuacijo lokalnega prebivalstva. 48.000 prebivalcev mesta Pripjat, ki je le tri kilometre od jedrske elektrarne, so evakuirali šele popoldne dan po nesreči.

Do konca leta 1986 so preselili 116.000 ljudi iz 30-kilometrskega območja okoli nuklearke. V naslednjih letih je enaka usoda doletela še 230.000 ljudi.

Goreče jedrsko gorivo je gasilo 600.000 “likvidatorjev” – večinoma je šlo za vojake, policiste, gasilce in državne uslužbence, ki so imeli le malo ali nič zaščitne opreme. Zadolženi so bili tudi za izgradnjo betonskega sarkofaga nad uničenim reaktorjem, ki naj bi preprečil dodatno uhajanje radioaktivnih snovi, in čiščenje okolice.

Betonski sarkofag so leta 2016 nadomestili z jeklenim, saj je prvotni začel puščati na mnogo mestih. Novi sarkofag je visok 108 metrov in tehta 36.000 ton.

Koliko žrtev je terjala katastrofa v Černobilu, več kot tri desetletja kasneje še vedno ostaja neznanka. Medtem ko je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) predvidela dodatnih 4000 smrti zaradi raka v okoliških državah, Greenpeace ocenjuje, da je zaradi radioaktivnega sevanja umrlo že 100.000 ljudi. Neposredno v povezavi z eksplozijo je sicer umrlo okoli 30 ljudi.