Premier Janez Janša v intervjuju za Planet TV: Vlada, če bo le mogoče, bo delovala do konca mandata. Če pa to ne bo mogoče, pa se lahko kadarkoli preštejemo!

Premier Janez Janša se je v pogovoru za Planet TV dotaknil političnih zadev, medijev in ozadij. Med drugim je dejal, da je Gregor Golobič operativec trde levice, ki sredi epidemije ruši vlado. Ošvrknil je tudi ministrico Lilijano Kozlovič in ocenil, da je del zapletov pri kandidatih za evropske tožilce nastal zaradi šibkega vodenja resorja.

Janša je v orisu političnih razmerij uvodoma dejal, da ima vlada v DZ več kot udobno večino, a večina danes je, jutri je mogoče ni. Pri tem je poudaril, da se ne zanašajo na to, da se vlade ne bi dalo porušiti med predsedovanjem Svetu EU. Zato je SDS po njegovih besedah pripravljena na predčasne volitve.

Premier Janez Janša je tako dejal, se lahko telovadi s pojmi manjšinska ali večinska vlada, da pa ostaja dejstvo, da v parlamentu odloča realno število glasov. “Nedavno nazaj smo se v parlamentu prešteli in to celo dvakrat. Glasovalo se je za konstruktivno nezaupnico s Karlom Erjavcem, ki ga danes ni več na slovenskem političnem prizorišču. Potem se je glasovalo o mojem predlogu za novega ministra za zdravje in vlada je v obeh primerih dobila več kot udobno večino,” je o delovanju svoje vlade dejal premier Janša in dodal, da mu je popolnoma vseeno, kako nekdo teoretično imenuje neko vlado, pomembno je le, da se da sprejemati odločitve. 

V nadaljevanju je nato spregovoril tudi o možnosti predčasnih volitev in morebitnem rušenju vlade ob prihajajočem slovenskem predsedovanju Svetu EU. Kot je izpostavil Janša, je vlado mogoče porušiti ne glede na prihajajoče slovensko predsedovanje in se je to v nekaterih državah tudi zgodilo. “Mi se na to sploh ne zanašamo. Stranka, ki jo vodim, je pripravljena na predčasne volitve – danes še bolj kot pred letom dni. Če kdo na ta račun dela kakšne kalkulacije, bo pač razočaran. Zavedamo pa se situacije takšne, kakršna je, zato smo tudi prevzeli odgovornost in sestavili vlado, čeprav bi bilo za stranko bolje, da bi takrat šli na volitve, ker je bila druga politična opcija v totalnem razsulu in sedaj je podobno,” je pojasnil Janša in poudaril, da bo njegova vlada, če bo le mogoče, delovala do konca mandata. “Če pa to ne bo mogoče, pa se lahko kadarkoli preštejemo,” je dejal.

O nedavnem dogajanju v stranki DeSUS, ki je po odstopu iz vladne koalicije postala zmerna opozicija, in Erjavčevem odstopu z mesta predsednika pa je Janša povedal naslednje: “Vse to, kar se je z DeSUS-om dogajalo od lanske jeseni in dobilo epilog z odhodom Karla Erjavca, je bilo sproženo v glavnem od zunaj z namenom, da se ruši stranka, ki je imela v vladi ključen resor, in sicer ministrstvo za zdravje,” ocenjuje predsednik vlade. Kot še meni, je takratni minister za zdravje Tomaž Gantar odstopil sredi najhujšega vala epidemije. “To dejstvo je imelo svoje posledice. Bilo je težko,” je povedal. “Plačali smo ceno, tudi kar se tiče posledic epidemije. To dejanje je bilo skrajno neodgovorno,” je dejal Janša.

O tem, ali bi DeSUS v prihodnje utegnila spet pristopiti k vladi s posebnim sporazumom, pa je Janša izrazil, da spoštuje suverenost drugih strank. “Ne glede na to, da smo vedeli, da je spor v DeSUS-u v veliki meri uvožen od zunaj s strani predvsem političnih sil trdne levice in s pomočjo osrednjih medijev, se v to nismo vmešavali, saj mora vsaka stranka razčistiti sama pri sebi. Slovenski politični prostor bo normalen, ko bo imel več suverenih strank. To pomeni takrat, ko bodo o tem, kaj bo stranka počela, odločali člani in poslanci določene stranke, ne pa ekrani nacionalne ali komercialne televizije in vse tisto, kar se skriva v ozadju,” je prepričan Janša, ki hkrati ocenjuje, da je Erjavec stranko upokojencev rušil z namenom, da ruši vlado.

Dodal je sicer, da ima DeSUS kljub odhodu iz koalicije enak položaj kot pred enim letom, saj imajo še vedno podpredsednika državnega zbora kot tudi nekatera pomembna delovna telesa, ki jih vodijo in se v tem pogledu ni nič spremenilo. “Tudi v pogovoru s poslanci so jasno povedali, da spoštujejo sklepe stranke, ampak da bodo koalicijsko pogodbo, ki so jo soustvarjali, izvajali naprej, ker je to v korist tistih, ki so jih volili. Tudi minister za kmetijstvo Jože Podgoršek še naprej uživa podporo poslanske skupine DeSUS in dokler bo tako, bo še naprej ostal minister,” je zagotovil.

Na vprašanje, kdo je v resnici tisti, ki ruši stranke, ki sodelujejo z vlado, pa je premier Janša dejal, da če bi iskali ime, ki se operativno s tem ukvarja in še zdaleč ni edino, je to Gregor Golobič. “On je operativec trde levice, ki sredi epidemije ruši vlado. Številni v trdi levici to vedo, nekateri tudi ne, in naivno mislijo, da sledijo nekim programskim ciljem lastnih strank. V resnici pa je to odraz nesuvernenosti teh strank, ki se pustijo voditi od zunaj,” je med drugim povedal.

In čeprav si Janša z obrambnim ministrom Matejem Toninom in gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom pogosto izrazijo javno podporo, pa glede uporabe družbenega omrežja Twitter niso ravno na isti liniji. Tonin je namreč Janšo pred časom prosil, naj odloži Twitter, kar sicer ni storil. 

Na vprašanje, ali Janša ne misli, da bi bilo napadov in pritiska na vlado manj, če bi omejili svoje objave, pa predsednik vlade odgovarja, da ravno obratno. “Twitter sploh ne bi bil zanimiv in ga ne bi omenjali, če bi bil slovenski medijski prostor normalen. Twitter odmeva v medijskem prostoru, ki je enostranski, ker gre, če se vojaško izrazim, za obrambno orožje tistih, ki lahko zgolj “čivkajo”, ker sicer njihov glas ne pride do javnosti,” je opozoril in dodal, da v državah, kjer je medijski prostor normalen, Twitter deluje zgolj kot dodatek. “Tam pa, kjer medijski prostor ni normalen in kjer je na delu samocenzura ali pa osrednji mediji opravljajo vlogo podaljškov političnih strank, je Twitter obramba pred cenzuro,” je poudaril Janša. 

Premier Janša je v nadaljevanju spregovoril tudi o tožilstvu. Evropski komisar za pravosodje je Slovenijo pozval, naj čim prej imenuje dva slovenska člana evropskega tožilstva. Kandidata, ki ju je predlagala ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič, namreč nista dobila zelene luči na vladi. Janša odgovarja, da je tu treba povedati, da so po tem, ko je trdo jedro levičarske opozicije v Sloveniji pogorelo v slovenskem parlamentu, skušali to bitko prenesti na evropski parket, to pa v Evropi nikogar ne zanima. “Oglejte si intervju s špansko zunanjo ministrico, ki prihaja iz socialistične vlade, ki jo je včeraj novinar nacionalne televizije provociral, češ, kako gleda na konstruktivnost Slovenije. Rekla je, da je vloga Slovenije v EU izjemno konstruktivna.” 

“Ta izvoz ‘problemov’ in ‘namišljene cenzure’ iz Slovenije na evropski parket je namenjen temu, da se to ponovno uvozi nazaj v Slovenijo. Po tem, ko so pogoreli doma, so skušali zunaj,” dodaja Janša. Je pa dejal, da v času, ko Slovenija vrši zaključne priprave na predsedovanje, to predstavlja motnjo. “To je zelo podlo od opozicije. Po eni strani izkorišča epidemijo, da bi dobila nazaj puško, ki jo je odvrgla sama. Po drugi strani pa težave, ki dejansko obstajajo, zakriva pred Evropo na ta način, da tja izvaža umetne dileme in lažne obtožbe,” pravi. 

O nastopu ministrice Kozlovičeve v oddaji Studio City, ki je pri tem vprašanju molčala, pa je predsednik vlade povedal, da je vlada v tem mandatu imenovala vrsto tožilcev, nekaterih pač še ni. “Nikjer tudi ne piše, koliko časa lahko traja nek postopek. Zagotovo bo vlada tukaj v primerjavi z državnim tožilstvom ravnala s svetlobno hitrostjo ne glede na to, kdaj bo o čem odločila. Več kot milijarda evrov je bila oprana v državni banki pred več kot desetimi leti, pa ni še nobene obtožnice,” je pojasnil.  

Del teh “zapletov” je po njegovih besedah nastal tudi zaradi njenega šibkega vodenja resorjev. Ob tem je omenil, da je ministrica vladi predlagala na evropske funkcije tožilce, ki ne znajo tujega jezika. “Mi zahtevamo znanje tujega jezika za sekretarsko mesto v kabinetu. Tam se predlaga ljudi, ki priznajo, da tega ne znajo. Zakaj pa se takšne ljudi predlaga, si lahko vsak misli sam.” 

O nemško-francoskem vlaku pa je Janša dejal, da si vsi želimo, da bi bila ta naveza trdna in bi predstavljala neko mainstream linijo pogleda na prihodnost Evrope, ampak tega trenutno ni. Povedal je, da bo ravno v času predsedovanja Slovenije potekala Konferenca o prihodnosti Evrope, kjer bodo skušali odpreti nekaj teh dilem.  

“Evropska unija nikoli ne bo delujoča federacija, kot si nekateri predstavljajo. Prihodnost EU je na temelju, ki ga določa Lizbonska pogodba s čim manj birokracije, čim manj ovirami, ki dušijo to sodelovanje, z integracijo, ki je nujna in potrebna in lahko skupaj odgovarjamo na te globalne izzive.” Pri tem je omenil pandemijo, podnebne probleme in digitalni davek, kjer je posamična država premajhna. 

Evropi kljub cepljenju grozi tretji val, ki ga napoveduje hitro širjenje novih mutacij koronavirusa. Po zadnjih podatkih je z dvema odmerkoma cepljenih tri odstotke Slovencev, do kolektivne zaščite se zdi še zelo daleč. Janša na to odgovarja, da je pri cepivu AstraZenece čas med prvim in drugim odmerkom nekaj mesecev, že prvi odmerek pa zagotavlja solidno zaščito. To ločevanje na prvi in drugi odmerek bo počasi izginilo, prihajajo tudi cepiva, kjer je potreben samo en odmerek, je dodal.  Janša je povedal, da je bila pred štirimi leti v Sloveniji delegacija Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki je ocenjevala, kako je država pripravljena na epidemijo. Predsednik vlade je to poročilo videl šele takrat, ko je bilo zamenjano vodstvo NIJZ, prej pa se je to skrivalo. Slovenija je takrat dobila precej slabo oceno. Od tistih priporočil ni bilo narejeno nič. Vlade od 2017 do 2020 niso naredile ničesar, to pa je bil po njegovem mnenju tudi eden od razlogov, da je prejšnja vlada vrgla puško v koruzo.  

“Dejstvo je, da cepivo deluje. Dejstvo je, da smo v Sloveniji uspeli bistveno znižati najhujšo ceno epidemije – smrtnost – po tem, ko smo pocepili najbolj ranljivo skupino v domovih za ostarele. Dejstvo je, da se proizvodne kapacitete večajo in da se čez noč tega ne da narediti,” je povedal. Dodal je tudi, da je Evropska komisija podpisala pogodbe z dobavitelji, ki pa niso najbolj natančne. V teh pogodbah so bile storjene nekatere napake in to skušajo v dnevnih komunikacijah odpravljati in popravljati. Se pa po besedah Janše tudi tukaj vidi, da je eden izmed velikih problemov EU evropska birokracija. 

Slovenija je lani zaradi posledic epidemije seveda zašla v recesijo. A je leto končala s 5,5 odstotnim padcem BDP, vse sosede, Avstrija, Italija in Hrvaška, so jo odnesle slabše od Slovenije. “O uspehih in neuspehih bomo govorili, ko bomo epidemijo obvladali. To žalostno preštevanje mrtvih, dnevnih okužb … Glede na to, da val enkrat udari eno državo, drugič drugo, se stvari zelo hitro spreminjajo,” pravi.  

Dodal je, da je vlada na ekonomske in socialne posledice epidemije reagirala tako dobro, kakor se je dalo. “V osmih protikoronskih paketih smo bistveno omilili te posledice. Prve napovedi lani so bile, da bomo imeli konec leta 120 tisoč brezposelnih, pa jih je zdaj manj kot 90 tisoč. Napovedi so bile, da bo padec BDP več kot sedem odstotkov, a je rezultat za več kot 20 odstotkov boljši,” pojasnjuje Janša. Ob tem je povedal, da za letošnje leto po ocenah računajo, da bo možno skoraj v celoti ta padec nadoknaditi s približno enako rastjo.  

Premier je komentiral tudi primer mariborskega kirurga, ki je ob vrnitvi v Slovenijo po potovanju v Namibijo kljub cepljenju zbolel za covid-19. “Težava je še večja. Postavlja se vprašanje, kako je možno, da se v času, ko v Afriki razsajajo različne variante virusa, nekdo, ki je celo zdravnik, potuje tja. Primer meče slabo luč na veliko ljudi, ki delajo v zdravstvu in garajo in ki smo se jim dolžni zahvaliti za to, da je v Sloveniji procentualno umrlo manj ljudi kot v Nemčiji. Pa nimamo boljšega zdravstva in boljših naprav. To smo dosegli z etiko, torej z večjim trudom in večjim garanjem,” je dejal Janša in dodal, da je cilj vlade narediti red v zdravstvu, na prvem mestu pa je še vedno boj z epidemijo.

V zvezi z gradnjo drugega tira, kjer je enega največjih poslov dobil Kolektor, je Janša dejal, da bo vlada naredila vse, da ne bo aneksov, kot se je velikokrat dogajalo v preteklosti. “Dan ima tudi za poslance 24 ur in če te ure porabimo za interpelacijo, za katero se že vnaprej ve, da bo padla, potem ne more obravnavati vseh zakonov in zato nekateri čakajo,” je med drugim dejal Janša in se dotaknil tudi sprejemanja zakona o debirokratizaciji. O primeru ustavnega sodnika Roka Čeferina, ki je v primeru Petra Kodriča storil napako, je Janša dejal, da gre za škandalozen primer.

“Ne more se zgoditi, da nekdo ne prebere zadeve, o kateri odloča. Še bolj škandalozno pa je, da zadeve, ki jih zavržejo, niso obrazložene. Temelj pravne države je, da je odločitev pojasnjena. Enako škandalozno je tudi, da je ustavno sodišče zadržalo 12 zadev, odkar ga vodi Knez, o katerih pa nato ni odločilo. In tako nastaja škoda,” je dejal.

Za konec se je odzval še na nedavno pismo evropsko poslanke Ljudmile Novak. “Kar je Janja Sluga za SMC, to je Ljudmila Novak za NSi. Nobena s tem, kar počne, ne škodi meni ali pa SDS, ampak škodita delno državi in svojima strankama,” je dejal Janša.