Pozivi k delu od doma; v gospodarstvu ukrepom naklonjeni
Delodajalci naj, kjer narava dela to omogoča, zaposlenim v čim večji meri omogočijo delo od doma, sta ob vnovični zaostritvi ukrepov pozvali državni sekretarki v kabinetu predsednika vlade ter na ministrstvu za delo Ajda Cuderman in Mateja Ribič. V gospodarstvu ukrepom ne oporekajo, a državo pozivajo k maksimalni pospešitvi cepljenja.
Državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Ajda Cuderman je spomnila na v nedeljo na vladi sprejet odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, ki bo veljal od četrtka do vključno 11. aprila. Ta v tem obdobju omogoča obratovanje le določenih storitev, ki so nujno potrebne za normalno delovanje družbe in posameznikov.
Določene storitve, ki v času zaprtja javnega življenja lahko delujejo, se lahko izvajajo brez testa za zaposlene, pri drugih pa se morajo zaposleni obvezno testirati enkrat tedensko oz. predložiti dokazila o cepljenju ali prebolelosti. Cudermanova je opozorila na nujnost zagotovitve minimalnega možnega stika s potrošniki in sledenje vseh higienskih priporočil ministrstva za zdravje in NIJZ ter na omejitev števila oseb v prostorih.
Ponujanje poslovnih storitev bo v času zaprtja javnega življenja medtem dovoljeno, saj odlok v to področje ne posega. Vlada se v nedeljo prav tako ni odločila poseči v delovanje proizvodnje oz. industrije.
“Vsakokraten odlok se uredi z zdravstveno stroko in NIJZ, določijo se najbolj tvegane dejavnosti za prenos okužb in priporočilo je usmerjeno v storitve, kjer je stik s potrošniki večji. Industrija pa že zdaj strogo upošteva vse ukrepe in beleži majhno stopnjo okuženosti,” je razlog za neenakopravno obravnavo industrije in storitvenega sektorja pojasnila državna sekretarka.
Delodajalce je pozvala, da v čim večji možni meri organizirajo delo od doma, potrošnike pa, da koristijo zgolj tiste storitve, ki jih nujno potrebujejo.
“Opravljanje dela na daljavo je izjemno učinkovit kolektiven ukrep varnega opravljanja dela, saj lahko zajame veliko število delavcev in odpravi tveganje za okužbo,” je pozvala tudi državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ribičeva. Od letošnjega januarja do konca marca je delo na domu prijavilo nekaj manj kot 1600 poslovnih subjektov za skoraj 77.000 delavcev, je dodala.
Ribičeva je na novinarski konferenci izpostavila tudi nekaj ukrepov, ki po njenih besedah omogočajo, da delovni procesi potekajo, kjer je le možno, in da se ohranjajo zaposlitve tam, kjer je epidemija posegla v proces dela. Kot je spomnila, še vedno veljata ukrep čakanja na delo in skrajšani delovni čas.
Do konca junija pa je vlada med drugim podaljšala ukrepa nadomestila plače zaradi odrejene karantene ter nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile, zaradi obveznosti varstva in ustavitve javnega prevoza. Po njenih besedah pomembnost teh ukrepov potrjuje tudi dosedanja praksa njihovega koriščenja. Ukrep delno povrnjenega dohodka za čas trajanja odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile je namreč koristilo več kot 3600 upravičencev v višini 1,6 milijona evrov.
V gospodarstvu se po besedah generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitje Gorenščka zavedajo, da sta varnost in zdravje ljudi na prvem mestu, zato ukrepom ne oporekajo. Napovedal je, da se bodo gospodarski subjekti ukrepom maksimalno prilagodili, je pa izpostavil, da ti različno omejujejo različne dejavnosti, pri čemer najbolj prizadete pričakujejo nove ukrepe.
Industrija ni močno prizadeta, glavni problem industrije je po njegovih besedah ta, kako zagotoviti zadostno število ljudi na delovnih mestih, predvsem zaradi oteževanja prehajanja meje in zaradi problemov zagotovitve varstva otrok za zaposlene. Večji problem GZS vidi v trgovini, kjer se ponovno zapirajo denimo tekstilne in obutvene dejavnosti, pa tudi v storitvenem sektorju, kjer bodo morali vrata med drugim zapreti frizerski in kozmetični saloni.
Za te dejavnosti bo po Gorenškovih besedah nujno treba najti rešitve v novih vladnih ukrepih in s pripravo novega devetega interventnega zakona. “Dejavnosti, ki so z odlokom zaprte, pričakujejo višje kritje fiksnih stroškov, nadomestilo izgubljenih prihodkov in ukrepe na področju izboljševanja likvidnosti z možnostjo financiranja obratnih sredstev za ohranjanje delovnih mest,” je poudaril.
Glede ukrepa dela od doma bodo v gospodarstvu sledili priporočilom za javni sektor, torej, da največ 20 odstotkov ljudi dela na delovnih mestih. Tiste, ki ne bodo mogli delati od doma, pa pozivajo, naj se strogo držijo že znanih higienskih ukrepov. “Na državo pa apeliramo, da maksimalno pospeši cepljenje, da se čim prej izvijemo iz te depresije,” je sklenil Gorenšček.