Nova informativna ikonografika o Bohinjskem jezeru in Bohinju

Ob čakanju na ponovni zagon turistične dejavnosti so v bohinjskem hotelu Sunrose 7 pripravili novo informativno ikonografiko o Bohinjskem jezeru in Bohinju. Z njo želijo obiskovalcem na zanimiv in zabaven način približati to območje in jih povabiti tudi na raziskovanje manj znanih kotičkov Bohinja.

“Turistična realnost je v obdobju epidemije vse prej kot prijetna. Človeku delo, poleg finančne varnosti, daje občutek, da je koristen. In občutek, da smo nekaj dobrega naredili, nam godi. Zaposleni hotelski delavci pa ta občutek pogrešamo že od konca oktobra,” so ob obletnici epidemije sporočili iz bohinjskega hotela Sunrose 7.

Ker o sproščanju ukrepov lahko zaenkrat le ugibajo, uteho iščejo tudi v odgovorih na najpomembnejše vprašanje, ki si ga turistični delavec lahko postavi: “Kako ponudbo kraja še bolj približati težko pričakovanim gostom?” Zato so pripravili informativno ikonografiko o Bohinju in Bohinjskem jezeru, dostopno na https://www.sunrose7.com/sl/bohinjsko-jezero-naravna-znamenitost, v katero so vložili več kot 120 ur dela.

“Od skrivnih kotičkov do izjemnih razgledov Bohinjsko jezero vabi, da ga raziščete in občutite mir, tišino in nedotaknjeno naravo Julijskih Alp v Triglavskem narodnem parku,” obiskovalce v slovenščini in angleščini nagovarja ikonografika. V njej si je mogoče ogledati in prebrati vrsto zanimivosti, od tega, da je v Bohinjskem jezeru dovolj vode, da pokrije površino Slovenije, do tega, da v jezeru živi 53 vrst alg, 60 vrst epifavne in 16 vrst rib.

Bohinjsko jezero je ledeniško-tektonskega nastanka. Po najdaljši diagonali meri nekaj več kot štiri kilometre, široko je dober kilometer. Na zahodni strani je njegov največji dotok, ki ga predstavlja slap Savica. Voda iz jezera odteka na vzhodni strani pod kamnitim mostom z reko Jezernico, ki je druga najkrajša reka v Sloveniji. Po združitvi z Mostnico po dobrih 100 metrih postane Sava Bohinjka. Voda se v jezeru v celoti obnovi kar trikrat letno.

Konec zadnjega ledeniškega obdobja je bilo Bohinjsko jezero približno 18 metrov višje in je segalo vse do vasi Stara Fužina. Danes je le desetina Bohinjskega jezera plitvejša od 10 metrov. 80 odstotkov jezera je globljega od 20 metrov, 20 odstotkov pa celo od 40 metrov. Jezero je včasih na površini pogosto zamrznilo, tako da je bilo mogoče tudi drsati, poleti pa je priljubljena aktivnost plavanje, saj temperatura vode na površini doseže celo do 25 stopinj Celzija.

V Hotelu Sunrose 7 ob tem izpostavljajo še nekatere druge, morda manj znane znamenitosti Bohinja. Ob slapu Savica in Voglu so tu še korita Mostnice, razgledišča Peč in Vogar, pa tudi slap Govic, ki se po močnem deževju pojavi v skalnem pobočju gore Pršivec.