Svetovni dan boja proti raku opominja, da ob epidemiji covida-19 breme raka ostaja veliko
Ob obvladovanju epidemije covida-19 ne gre pozabiti na epidemijo raka, pred svetovni dnevom boja proti tej bolezni, ki ga obeležujemo v četrtek, opozarjajo strokovnjaki. Po prvih podatkih je bilo med epidemijo covida-19 postavljenih manj diagnoz raka, dolgoročne posledice protikoronskih ukrepov na breme raka bo mogoče vrednotiti šele na dolgi rok.
Po podatkih Mednarodne zveze za boj proti raku za to boleznijo vsako leto zboli okoli 13 milijonov ljudi. V prihodnje je predvsem zaradi starajoče populacije pričakovati, da bo število na novo obolelih le še naraščalo.
V Sloveniji za rakom letno zboli okrog 15.000 ljudi, rak je vodilni vzrok smrti pri moških, pri ženskah je na drugem mestu. Najpogostejši raki pri nas (kože, debelega črevesa in danke, pljuč, pa tudi dojke in prostate) so povezani z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač, opozarja spletna stran slovenskega registra raka.
Tretjino rakavih obolenj bi po mnenju strokovnjakov lahko preprečili z zdravim prehranjevanjem, redno telesno aktivnostjo, vzdrževanjem primerne telesne teže ter udeležbo v presejalnih programih. Prav tako je pomembno, da je posameznik pozoren na vse zdravstvene spremembe ter pomaga drugim bolnikom ali sam prosi za pomoč, aktivno sodeluje pri zdravljenju in deli svojo zgodbo z drugimi, navajajo v mednarodni zvezi za boj proti raku.
Med epidemijo manj diagnosticiranih rakavih obolenj
Na področje aktivnosti za obvladovanje rakavih obolenj pa je v minulem letu močno posegla pandemija covida-19. V največjih centrih, kjer obravnavajo onkološke bolnike, torej na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, so v spomladanskem času epidemije zaznali očiten padec števila novih bolnikov z rakom v bolnišnicah in padec števila novo postavljenih diagnoz.
V lanskem spomladanskem valu epidemije se je število diagnosticiranih rakov v primerjavi z obdobjem od novembra 2019 do februarja 2020 zmanjšalo tudi do 30 odstotkov. Pomembno je padlo tudi število prvih napotitev na onkološke storitve, prvih obiskov in slikovne diagnostike, kar kaže na možnost zakasnele diagnoze raka pri nekaterih bolnikih. Ustavljeni so bili tudi presejalni programi.
Podatki o izdanih napotnicah, ki jih vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje, kažejo, da je bilo v aprilu izdanih značilno manj napotnic za onkološko obravnavo – tako napotnic za prvi pregled, še večji upad je zaznan pri izdanih napotnicah za kontrolni pregled. Praktično pa se je ustavilo napotovanje bolnikov na onkološko genetsko svetovanje in testiranje.
Razlogov za zamudo ni mogoče natančno ugotoviti in bi jih lahko povezali z zdravstvenim vedenjem bolnikov, ki so se zaradi strahu pred okužbo izognili obisku zdravnika, pa tudi z ustavitvijo drugih zdravstvenih služb, od katerih je prav tako odvisen nadzor raka, je še razbrati iz povzetka članka Registra raka Slovenije, ki je lani kot prvi na svetu izdal članek, s katerim je uspel pokazati vpliv epidemije covida-19 na raka.
Število bolnikov in diagnoz se je začelo znova povečevati maja. Kakšen vpliv bo imel padec na dolgoročne kazalnike bremena raka, kot so preživetje bolnikov ali razporeditev stadijev ob diagnozi, bodo lahko vrednotili šele na dolgi rok, so opozorili na onkološkem inštitutu.
V boju proti raku pomembno tudi delo onkoloških društev
Slovenska društva za boj proti raku zato s svojimi aktivnostmi med epidemijo niso prenehala, so jih pa prilagodila razmeram. Pogovore in delavnice so preselili na splet, stike so ohranjali na daljavo, je na nedavnem strokovnem seminarju o obvladovanju raka v obdobju koronavirusne epidemije pojasnila Ksenija Noč iz gorenjskega društva. Kot je še ugotavljala, je covid-19 prinesel tudi svojevrstne priložnosti, kot sta možnost uporabe telemedicine in priprava strategij za virtualno obravnavo bolnikov.
Med težavami epidemije covida-19 je tudi slabšanje življenjskega sloga zaradi opuščanja telesne aktivnosti in slabših prehranskih izbir. Nada Rotovnik Kozjek z Onkološkega inštituta je na seminarju poudarila, da vadba regulira presnovo in spodbuja imunski sistem, a mora biti prilagojena vsakemu posamezniku, hkrati pa podprta z ustrezno prehrano. “Redna telesna aktivnost je eden ključnih nefarmakoloških ukrepov za preventivo,” je bila jasna. Ob tem je opomnila, da je ob obetu cepiva proti covidu-19 treba razmišljati tudi o spodbudi k telesni aktivnosti prebivalstva, da se bo ob cepljenju razvila ustrezna imunost.
Cepljenje proti covidu-19 priporočljivo onkološkim bolnikom, ki niso na aktivnem zdravljenju
Na onkološkem inštitutu glede na razpoložljivo literaturo onkološkim bolnikom, ki niso na aktivnem onkološkem zdravljenju, sicer priporočajo cepljenje z mRNK cepivom Pfizerja in BioNTecha. Pri bolnikih, ki se aktivno zdravijo, zlasti s kemoterapijo ali imunoterapijo, pa je potrebna individualna presoja, zato naj se posvetujejo z osebnim zdravnikom in lečečim onkologom.
Pri njih namreč obstaja predvsem vprašanje učinkovitosti in tudi varnosti cepiva. Pri teh bolnikih je potrebna skrbna individualna presoja o smiselnosti cepljenja, upoštevajoč vrsto kemoterapije ali imunoterapije, kot tudi splošno stanje bolnika, zato tem bolnikom svetujemo, da se posvetujejo z osebnim zdravnikom in lečečim onkologom.