Jože Biščak v komentarju Erjavčev dan na soncu piše o Karlu Erjavcu kot izpetem opozicijskem kandidatu za predsednika vlade. Njegovi časi so minili in vse njegove besede so že slišane. Te besede v resnici ne izvirajo iz Erjavca, ampak režiserja Koalicije ustavnega loka.
“Erjavčev dan na soncu je že zdavnaj minil, časi, ko si je domislil kaj izvirnega, so odšli v deveto deželo. Če ga pazljivo poslušate, se vam bo zdelo, da ste to že nekje slišali, a zven njegovega glasu bo drugačen, kot ste ga bili vajeni. Niste se zmotili. Ko odpre usta, montažerji po navodilu režiserja dodajo zvok. Drugače si skoraj diametralno nasprotne izjave njega in poslanske skupine DeSUS ne morete razložiti, saj je malo verjetno, da niso bili na istem sestanku. To je hudo poniževanje poslancev, ki so bili po njegovem neslavnem odhodu iz upokojenskega kluba tisti, ki so dejansko prižigali luči. Zdaj bi Erjavec na silo izklapljal elektriko, ker meni, da jo bo lahko spet vklopil na Gregorčičevi ulici.”
