Prva vlada Janeza Janše je leta 2008 uspešno vodila predsedovanje Svetu EU, tako bo tudi v letu 2021 pod vodstvom tretje Janševe vlade

Slovenija je v prvi polovici leta 2008 kot prva novopristopna država članica predsedovala Svetu EU. Šlo je za izjemno zahteven projekt, ki ga je vodila prva vlada Janeza Janše, in ki je državo postavil na vidno mesto v mednarodni skupnosti.

Slovenija bo v drugi polovici leta 2021 drugič predsedovala Svetu EU, tokrat pod vodstvom tretje vlade Janeza Janše. Gre za izjemno zahteven projekt, kjer se mora pravočasno zagotoviti izpolnitev vseh varnostnih, tehničnih in logističnih zahtev za izvedbo srečanj v Sloveniji ter pripraviti aktivnosti za promocijo Slovenije.

Trio predsedstev sestavljajo tri države članice, ki prevzemajo predsedovanje Svetu EU ena za drugo. Da je delo in vodenje v tem 18-mesečnem obdobju čim bolj tekoče in sledi skupnim ciljem evropskih politik, trio v sodelovanju z ostalimi institucijami EU določi dolgoročne cilje in pripravi skupen 18-mesečni program dela in prednostne naloge. Na podlagi tega programa vsaka od treh držav pripravi lasten in bolj podroben 6-mesečni program. Slovenija je tudi tokrat v triu z Nemčijo, ki je predsedovala v drugi polovici leta 2020, in Portugalsko, ki predseduje v prvi polovici leta 2021.

Države članice EU po vnaprej določenem vrstnem redu prevzemajo predsedovanje Svetu EU, ki traja šest mesecev. Slovenija je predsedovanje prvič vodila leta 2008, drugič bo to vlogo prevzela čez dobro poldrugo leto, to je v drugi polovici leta 2021. V pol leta predsedovanja predsedujoča država vodi del Sveta EU, usmerja zakonodajno delo EU ter oblikuje skupna stališča Sveta EU za pogovore z Evropskim parlamentom kot sozakonodajalcem in Evropsko komisijo.

Ob začetku predsedovanja Evropski uniji v letu 2008 je takratni predsednik vlade Janez Janša dejal, da je predsedovanje za Slovenijo »velika priložnost« in obenem tudi »velika odgovornost«. To priložnost je Slovenija ob prvem predsedovanju Svetu EU dobro izkoristila, upravičila je dano odgovornost in izpolnila cilje v okviru zastavljenih prednostnih nalog ter dokazala, da je sposobna voditi EU profesionalno in nevtralno. S predsedovanjem, ki so ga hvalile mnoge države članice, je Slovenija postala pomemben igralec v mednarodni skupnosti. Žal pa je naša država v letih, ki so sledila, v mednarodni skupnosti z množico napačnih odločitev, izgubila tudi veliko težko prigarane kredibilnosti.

V luči uveljavitve Lizbonske pogodbe s 1. januarjem 2009 je Slovenija v času predsedovanja vodila pripravljalno delo za začetek njenega izvajanja in kot druga država članica konec januarja 2008 Lizbonsko pogodbo tudi ratificirala. Prav tako je bilo dogovorjeno, da ni potrebe po korenitih spremembah lizbonske strategije in da je treba z reformnim procesom nadaljevati tudi po letu 2010.

Na področju znanja in inovacij je bil z uvedbo »pete svoboščine – prostega pretoka znanja« in Ljubljanskim procesom zadan nov zagon, ki je vzpostavil tesnejše sodelovanje med evropskimi raziskovalci. Pomembno vlogo pri tem je dobil Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo s sedežem v Budimpešti. Pomemben prispevek k visokotehnološkemu razvoju EU je bil tudi dogovor o izvajanju evropskega sistema satelitske radionavigacije Galileo. Prav tako so bili sprejeti pomembni sklepi, ki so spodbudili ustvarjalnost in inovativnost na področju izobraževanja.

Na področju krepitve konkurenčnosti podjetij so bile rešitve posvečene predvsem spodbujanju hitre rasti malih in srednje velikih podjetij in ukrepom za zmanjševanje administrativnih ovir. V prizadevanjih za zmanjševanje administrativnih bremen je bila ponovno sprejeta zavezanost za nadaljevanje pobude za boljšo pripravo predpisov, slovensko predsedstvo pa je veliko pozornosti namenilo tudi spodbujanju hitre rasti malih in srednje velikih podjetij.

V času slovenskega predsedovanja Svetu EU se je okrepil tudi socialni del lizbonske strategije, saj je bila med drugim sprejeta tudi zaveza k postopnemu izvajanju dogovorjenih skupnih načel o prožni varnosti kot enega ustreznih pristopov k soočanju z izzivi 21. stoletja, med drugim demografskimi spremembami, pospešenim tehnološkim napredkom in procesom globalizacije ter izboljšanjem položaja mladih.

Velik korak je bil narejen tudi na področju podnebno energetskih vprašanj, saj so bile sprejete odločitve in zaveze, ki so prispevale k enotnejšemu boju proti podnebnim spremembam. Kot velik uspeh je treba izpostaviti tudi sklenjen dogovor o tretjem zakonodajnem svežnju za liberalizacijo notranjega trga za elektriko in zemeljski plin.

V času predsedovanja je bila sklenjena tudi mreža stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov z državami Zahodnega Balkana. Podpisana sta bila sporazuma s Srbijo ter Bosno in Hercegovino, ki sta utrdila in pospešila integracijski proces držav Zahodnega Balkana ter s tem prispevala h krepitvi stabilnosti in vsestranskemu razvoju regije. Ob razglasitvi kosovske neodvisnosti se je Slovenija zavzela za stabilnost regije in navzočnost EU na Kosovu v okviru misije EULEX in s pomočjo posebnega predstavnika EU.

Kot glavne dosežke na zakonodajnem področju je treba izpostaviti sprejem aktov s področja delovnega prava, varstva okolja, notranjih zadev, pravosodja in sprejetje kopice aktov, ki so prispevali h krepitvi notranjega trga. Na področju delovnega prava je bil dosežen dolgo pričakovani dogovor o direktivah o delovnem času in začasnih delavcih, ki sta bistveno izboljšali pogoje za mnoge delavce v Evropi. Direktiva o odpadkih je uvedla kakovostnejše ravnanje z odpadki, prav tako so bili sprejeti ukrepi, glede vključevanja letal v evropsko shemo trgovanja z izpusti toplogrednih plinov, ki so predvidevali celovito zmanjšanje emisij CO2. Na področju notranjih zadev so bila uspešno zaključena zahtevna pogajanja, ki so prinesla dogovor glede direktive o vračanju, ki je uredila skupne standarde in postopke za vrnitev državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU.

Slovensko predsedstvo je med drugim postavilo tudi okvirje za dolgoročnejši medkulturni dialog, za krepitev le tega pa so bile sprejete številne pobude na področju vključevanja kulturne dimenzije v zunanje odnose EU, mladih, šolstva, večjezičnosti, kulture. V ta okvir sodita tudi Unija za Sredozemlje in v njenem okviru Evrosredozemska univerza na slovenski obali.

Eden izmed uspehov predsedovanja je tudi dejstvo, da je Slovenija bila prva država, ki ni prekoračila finančnih načrtov, kljub logistično velikem zalogaju. Da je bilo predsedovanje Svetu EU zelo zahtevna naloga in da jo je Slovenija uspešno opravila, pa so se takrat strinjale vse poslanske skupine, veliko pohval pa je država prejela tudi s strani evropskih poslancev.

Več o prvem predsedovanju Slovenije Svetu EU lahko preberete TUKAJ.