Zamrznitev dviga minimalne plače je nujna za ohranitev delovnih mest
Pred dvema letoma je bila sprejeta novela Zakona o minimalni plači, s katero je bil dogovorjen postopno dvigovanje minimalne plače. Dogovor, ki je bil sprejet 2018 v času gospodarske rasti, je pandemija SARS-CoV-2 obrnila na glavo in podjetja spravila v izredno neugoden položaj. Sprememba minimalne plače predvidena v letu 2021, da bo najnižji prejemek za polni delovni čas moral za 20% presegati izračunane minimalne življenjske stroške. V praksi za delavca pomeni to dodatnih 36 evrov, dejanski strošek podjetja pa bi, zaradi prispevkov in davkov države, znašal 126 evrov. Takšnega stroška si marsikatero izčrpano podjetje ne bi zmoglo.
Zakon o spremembah Zakona o minimalni plači je s 1. januarjem 2020 iz definicije minimalne plače izvzel vse dodatke, določene z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Z letom 2021 pa novela zakona sprejeta pred dvema letoma, določa, da bo najnižji prejemek za polni delovni čas moral za 20 % presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Uveljavljena pa bo tudi zgornja meja minimalne plače – ta minimalnih življenjskih stroškov ne bo smela presegati za več kot 40%.
GZS ocenjuje, da bi takšen dvig minimalne plače v letu 2021 prispeval k izgubi tudi do 10.000 delovnih mest. Na izgubo zaposlitev sta močno vplivala že prvi in drugi val epidemije, v katerem bi lahko brez ukrepov države zaposlitev lahko izgubilo do 20.000 ljudi. Novembra letos se je, v primerjavi z lanskim novembrom, skoraj podvojilo število novoprijavljenih presežnih delavcev, brezposelnost letos novembra pa je bila za kar 16,2 odstotka višja kot novembra lani.
Po oceni GZS si dviga minimalne plače mnoga podjetja že danes ne morejo privoščiti, saj so izčrpala vse prihranke in ob pomoč države komajda preživela letošnje leto. Ob nepredvidljivem razvoju epidemije korona virusa pa s strahom in previdnostjo stopajo v naslednje leto. Zato so na mestu pozivi GZS in delodajalcev, da jim Vlada RS prisluhne in za vsaj 1 leto zamrzne načrtovan dvig minimalne plače, ter jim omogoči, da se postavijo nazaj na noge. V sedmem protikoronskem paketu njihovi pozivi zaenkrat še niso bili uslišani.