Poslanci za proračunsko leto 2021 predlagajo kar nekaj prerazporeditev

Potem ko se je DZ seznanil s predlogom državnih proračunov za naslednje dveletno obdobje, se je podrobneje lotil predlaganih sprememb proračuna za leto 2021. V opoziciji s predstavljenim niso zadovoljni in predlagajo kar nekaj prerazporeditev, želijo si predvsem več denarja za naložbe v zdravstvo.

Proračun za leto 2021 je DZ sprejel že novembra lani, nato pa je letos spomladi Slovenijo tako kot ves svet prizadela epidemija covida-19, ki je državi povzročila ogromne dodatne stroške. Vlada je tako najprej pripravila rebalans letošnjega proračuna, oktobra pa v DZ posredovala še predlog proračunov za prihodnji dve leti.

Pri tem je načrtovane odhodke v prihodnjem letu povečala za 28,8 odstotka na 13,47 milijarde evrov. Prihodkov pa je zdaj načrtovanih 10,72 milijarde evrov, kar je 3,5 odstotka manj.

“Vlada z javnimi financami ravna negospodarno, neodgovorno in nepregledno,” je ugotovila Andreja Zabret (LMŠ). Rast sredstev za investicije, ki sta jo dopoldne napovedala premier Janez Janša in finančni minister Andrej Šircelj, je pozdravila, a vprašala, za katere investicije gre. V tem smislu se ji zdi proračun nepregleden.

“Ni jasnih ciljev in ni jasnih strategij,” je ugotovil tudi Jani Möderndorfer (LMŠ). Marko Bandelli (SAB) pa je izrazil obžalovanje, da se “naš denar uporablja nenadzorovano”. Veliko ukrepov je neučinkovitih in so namenjeni le kot politična kampanja, je ugotovil.

Violeta Tomič (Levica) je opozorila, da se soočamo z zdravstveno epidemijo, sredstev za investicije v zdravstvo pa ni. “Nobenih sredstev za izgradnjo nujno potrebnih infekcijskih klinik v Ljubljani in v Mariboru ni,” je dejala in se zbala, da bi utegnila slediti krčenje košarice zdravstvenih storitev in privatizacija.

Državni proračun bo tudi v letu 2021 beležil primanjkljaj, kar se zdi Dejanu Židanu (SD) pravilno, saj se tako nudi pomoč ljudem in gospodarstvu. Vendar bomo morali ta primanjkljaj nekoč odplačati, “ne bodo ga poravnali nekje z Marsa ali od kje drugje”.

Monika Gregorčič (SMC) je zagotovila, da je zdravstvo prioriteta. “Pa tudi infrastruktura, investicije … vse s ciljem in namenom, da se doseže gospodarsko okrevanje,” je dejala.

Za investicije je v letu 2021 predvidenih za dva milijardi evrov sredstev, ob čemer je Jure Ferjan (SDS) omenil zdravstvo, pa tudi prometno infrastrukturo, kulturo in športno infrastrukturo. Proračun vsebuje tudi sredstva v skupni višini kar 350 milijonov evrov za investicije v občinah, je dejal.

Miha Kordiš (Levica) je trditvam, da gre za investicijski proračun, oporekal z besedami: “Nimamo opravka z resnim investicijskim proračunom. Razen seveda, če si neko orožarsko podjetje. Potem je ta proračun zate zelo investicijski.” Za zdravstvo pa Kordiš v njem ne vidi investicijskih sredstev.

Poslanske skupine so k načrtovani proračunski porabi v letu 2021 vložile 67 dopolnil, s katerimi bi sredstva prerazporedile na programe, ki se jim zdijo zapostavljeni. Od teh vlada podpira le štiri – enega koalicijskega in tri poslancev SNS -, katerim je v soboto prikimal tudi odbor DZ za finance.

Podporo preostalim bodo njihovi avtorji poskušali pridobiti v nadaljevanju seje, ki bo nocoj trajala do 22. ure in se nato nadaljevala v sredo zjutraj. Pred glasovanjem pa bodo imeli v sredo na dnevnem redu še predlog proračuna za leto 2022, predlog zakona o izvrševanju proračunov ter predlog odloka o zgornji meji porabe javnih blagajn do leta 2022.

Na mariborski mestni občini so razočarani zaradi ravnanja parlamentarnega odbora za finance, ki pri obravnavi predlogov proračuna za leti 2021 in 2022 ni podprl niti enega od predlaganih dopolnil, s katerimi bi država sofinancirala nekatere njihove večje načrtovane investicije. To je po njihovem slabo tako za mesto kot za širšo regijo.

Med projekti, za katere so si v Mariboru obetali tudi državna sredstva, so nedavno predstavljeni inovativni Center Rotovž, v sklopu katerega bi poleg prenove Rotovškega trga in rešitve dolgoletnih prostorskih težav osrednje knjižnice uredili še nov razstavni prostor Umetnostne galerije Maribor ter manjšo art kinodvorano, pa tudi gradnja Zdravstvene postaje Tezno in zahodne obvoznice in posodobitev Dvorane Tabor.

“Na Mestni občini Maribor razumemo to zavrnitev kot negativno informacijo, ne samo za mesto Maribor, pač pa tudi za širšo regijo,” sporočajo iz kabineta župana Saše Arsenoviča, ki je bil pred dvema letoma izvoljen kot županski kandidat vladne SMC.

Ker mariborska občina številne projekte že izvaja in načrtuje tudi nove, pričakujejo izvedbo, ne le teh, ki na parlamentarnem odboru niso dobili zadostne podpore, pač pa tudi vseh drugih. Ob tem na mestni občini pričakujejo oziroma so prepričani, da bo država za načrtovane investicije financiranje uredila preko drugih ustreznih mehanizmov.

Na odločitev odbora so se odzvali tudi nekateri mariborski poslanci, ki so dopolnila predlagali. Med temi je bil najbolj oster poslanec SAB Andrej Rajh, ki je spomnil, da Mariborčani na novo in sodobno knjižnico čakajo že vrsto let.

“Neumestitev projekta knjižnice med projekt financirane s strani državnega proračuna, čeprav gre za občinski objekt, razumem kot ukrep vlade, ki s tem daje prednost projektom politične propagande pred potrebami 200.000 prebivalcev mariborske regije,” je zapisal na svojem Facebook profilu in pri tem spomnil na sedem milijonov evrov, ki naj bi jih namenili za Muzej slovenske osamosvojitve, kar je po njegovem politični projekt največje vladne stranke.

Poslanec vladne SDS Dejan Kaloh je v odzivu na svojem profilu istega družbenega omrežja očitke zavrnil in jih označil kot zavajajoče. Kot je zapisal, so mariborski poslanci iz vrst SAB, LMŠ in SD sodelovali pri oblikovanju proračunov za leti 2019 in 2020, pa med postavke niso nikoli uvrstili projekta knjižnice.

“Tudi če bi se nanjo slučajno spomnili, take postavke v integralnem proračunu ni, saj mora sredstva za izvajanje javne službe splošne knjižnice zagotoviti ustanovitelj, torej občina,” je med drugim navedel Kaloh in dodal, da sam kot mariborski poslanec intenzivno dela na tem, da bi Center Rotovž bil prepoznan na državni ravni kot projekt regionalnega pomena.

Po njegovem za financiranje vitalnih mestnih projektov obstajajo tudi različne druge možnosti, zlasti evropska kohezijska sredstva in evropski sklad za okrevanje. Kot je povedal za Večer, so prioritete nekateri projekti v UKC Maribor, predvsem gradnja infekcijske klinike, temu pa bi morali slediti tudi Center Rotovž, univerzitetni projekt Innovum in zahodna obvoznica.

Med tistimi, ki so iz vladnih vrst podprli amandmaje, pa je bil tudi poslanec SMC Branislav Rajić. Za Večer je napovedal, da se bo skušal pogovoriti z ministrom za finance, da preveri pri predsedniku vlade, ali so še kakšne možnosti, da se te investicije glede na pomembnost vpeljejo v proračun.

“Do konca si bom prizadeval, da Maribor nekaj denarja dobi, računam na razumevanje tudi drugih poslancev. Če ne bo izglasovano, pa vidim možnost, da preko drugih skladov, ki niso opredeljeni kot proračunska postavka, vlada sofinancira Center Rotovž in Zdravstveni dom Tezno,” je dejal Rajič, za katerega sta omenjena projekta največji prioriteti.