Likvidiran pomemben iranski jedrski znanstvenik Fakhrizadeh po pomembnosti primerljiv s teroristom Soleimanijem
V petek ubitega iranskega vojaškega znanstvenika Mohsena Fakhrizadeha so ameriške in druge zahodne obveščevalne službe označevale za vodjo tajnih iranskih prizadevanj za razvoj jedrskega orožja. Iranski državni mediji so ga v redkih omembah označevali za univerzitetnega profesorja in ne za znanstvenika, ki je povezan z znanstvenim programom razvoja jedrskega orožja iranske vojske.
Benjamin Netanjahu je leta 2018 Fakhrizadeha označil za ključnega človeka Irana v prizadevanjih za razvoj jedrskega orožja, kar je predstavljalo veliko nevarnost najprej za Izrael, v širšem smislu pa za cel svet. Netanjahu je takrat izjavil: »Zapomnite si tega človeka.«
Od takrat se je Fakhrizadeh v javnosti pojavljal v družbi vrhovnega voditelja ajatole Alije Hamneija. Prav to je bilo morda poleg zbranih obveščevalnih podatkov ključno za odločitev, da se ga kot izrazito nevarnega likvidira.
Nekateri analitiki smrt Fakhrizadeha po pomembnosti primerjajo s smrtjo bolj znanega Qasema Soleimanija, ki je bil razvpit vodja iranskih tajnih operacij v tujini. Kot vemo, je bil ta januarja ubit med skrbno načrtovanim in natančno izvedenim ameriškim zračnim napadom na Baghdatskem letališču. Vsekakor sta bila po pomembnosti na podobni ravni, čeprav sta delovala na različnih področjih in na različna načina.
Fakhrizad je bil likvidiran z namenom ustavitve razvoja iranskega jedrskega programa, vendar mnogi zatrjujejo, da to ne bo bistveno vplivalo na nadaljevanje tega procesa. V vsem času razvoja jedrskega programa v tej državi je bilo namreč za znanstveni razvoj sodobne opreme usposobljenih veliko posameznikov in ekip, ki so sposobne delo dokaj nemoteno nadaljevati. Po mnenju profesorja politologije na Massachusetts Institute Vipina Naranga bo po tem dogodku Iran nadaljeval razvoj jedrskega orožja s še večjo vnemo.
Fahrizadeh je bil enako kot Soleimani kot mladenič udeleženec iranske islamske revolucije, ki je strmoglavila šaha Mohammada Rezo Pahlavija. Po revoluciji se je pridružil novoustanovljeni Islamski revolucionarni gardi, namenjeni zaščiti nove republike in uveljavljanju njenih strogih ideoloških ciljev.
Sčasoma se je uveljavil kot ključna oseba v prizadevanju za razvoj jedrskega orožja. Bil je vodja iranskega vojaškega raziskovalnega centra za fiziko in je po navedbah uradnikov OZN sodeloval pri pripravi načrtov za prvo iransko tovarno za obogatitev urana.
Iranski tajni program izdelave jedrskega orožja je bil leta 2003 pod pritiskom zahodnih držav ustavljen. V tistem času so bili v Iranu preiskovalci Mednarodne agencije za jedrsko energijo, vendar niso dobili možnosti stopiti v stik z Fakhrizadehom. Oblasti so ga zaradi njegove velike pomembnosti pred preiskovalci umaknile.
Fakhrizad je bil eden izmed osmih Irancev, za katere veljajo mednarodne omejitve potovanj in finančnega poslovanja, kot določa resolucija ZN, sprejeta leta 2007.
Da je bil Fakhrizad vodja projekta dokazujejo tudi tisoči iranskih dokumentov, ki so jih pridobili izraelski obveščevalci leta 2018, ker je bila tudi očitno podlaga za zgoraj omenjeno izjavo Netanjahuja, da si je treba tega človeka zapomniti. Netanjahu je označeval Fakhrizada za »človeka v senci«.
V poročilu State Departmenta je zapisano, da so bili nekdanji delavci v programu jedrskega orožja pod vodstvom Fakhrizada zaposleni v projektih s tehničnimi dejavnostmi za dvojno rabo – miroljubno in vojaško. To pomeni, da je Iran lahko vsaj del podatkov ohranil za potrebe razvoja jedrskega orožja. Upali so namreč, da bodo lahko s t.i. miroljubnimi programi nemoteno nadaljevali.
O smrti Fakhrizadeha obširno pišejo iranski mediji, kjer navajajo, da je bil vodja Organizacije za raziskave in inovacije na iranskem obrambnem ministrstvu. Poročajo tudi, da je bil vpleten v odziv iranske vojske na pandemijo koronavirusa, kar je dokaj očitno zavajanje z namenom povzdigniti ga med splošno pomembne in koristne miroljubne znanstvenike. Iran je sicer znan po povzdigovanju statusa svojih veljakov, ki so bili likvidirani v službi države in jih pogosto razglaša celo za mučenike.
Čeprav je bilo delo Fakhrizada javnosti prikrito, se po smrti prikazuje kot legenda, kar krepi islamski režim in utrjuje prepričanje, da je Iran žrtev mednarodnih zarot.
Soleimanijeva smrt ni končala iranskih regionalnih dejavnosti in ambicij, ampak je povzročila dodatno motiviranost revolucionarne garde, čeprav njegov naslednik ni dosegel njegove »vrednosti« Fakhrizadehova smrt bi lahko imela podoben učinek, menijo nekateri analitiki.
Uradni Teheran z smrt Fakhrizada krivi Izrael, ki ga ima Iran za svojega smrtnega sovražnika, uradno pa še ni znano ali je Fakhrizad umrl na območju Irana ali morda v tujini. To je pomembna informacija zlasti z vidika ugotavljanja učinkovitosti varovanja oseb, ki imajo za delovanje iranskih oblasti velik simbolni in vsebinski pomen.
Davorin Kopše