V ponedeljek v DZ predstavitev proračunov za prihodnji dve leti, ki bosta izrazito razvojna; ob tem državna blagajna ohranja tudi socialno naravnanost
DZ se bo s predlogom državnih proračunov za prihodnji dve leti in preostalimi proračunskimi dokumenti seznanil na izredni seji, ki jo bo kolegij predsednika DZ Igorja Zorčiča predvidoma sklical v ponedeljek, 5. oktobra. Nato bo stekla razprava na sejah delovnih teles, DZ pa bo oba proračuna potrjeval predvidoma sredi novembra.
Kolegij bo dnevni red ponedeljkove izredne seje DZ potrjeval v petek. Poleg seznanitve s proračunskimi dokumenti bo nanjo uvrstil še predlog za razrešitev Aleksandre Pivec s položaja ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je razvidno iz danes objavljenega sklica seje kolegija.
V ponedeljek bosta v skladu s poslovnikom DZ predlog proračunov poslankam in poslancem predstavila predsednik vlade Janez Janša in finančni minister Andrej Šircelj. Skupaj bosta imela za nastop 60 minut časa.
Vsebinske razprave poslovnik na tej seji ne predvideva, pač pa bo potekala pozneje na sejah zainteresiranih delovnih teles državnega zbora. Te bodo predvidoma sklicane v času od 7. do 14. oktobra, dan pozneje pa se bo iztekel rok za vlaganje dopolnil.
Kot zadnji bodo proračunske dokumente in vložena dopolnila vzeli pod drobnogled člani odbora DZ za finance kot matično delovno telo za obravnavo proračuna. Za datum te seje bo kolegij določil najpozneje 20. oktober.
Zatem bo imela vlada do 4. novembra čas, da na osnovi razprav in vloženih dopolnil pripravi dopolnjen predlog obeh proračunov, ki ju bo zatem vnovič obravnaval odbor za finance. Tako pripravljene proračunske dokumente bo nato potrjeval DZ, kar bi se lahko zgodilo na plenarni seji, ki se bo začela 16. novembra.
Predlog obeh proračunov je vlada sprejela v sredo, ko je Šircelj povedal, da je razvojen in občutno povečuje sredstva za investicije.
Za leto 2021 je DZ proračun sprejel že novembra lani, z zdaj predlaganimi spremembami pa so prihodki načrtovani v višini 10,72 milijarde evrov, medtem ko bodo odhodki znašali 13,47 milijarde evrov. V letu 2022 naj bi se prihodki povzpeli na 11,01 milijarde evrov, odhodkov pa bo za skupaj 12,60 milijarde evrov.
Šircelj je poudaril, da se bo primanjkljaj v prihodnjih letih zmanjševal. Ta je letos s pred kratkim sprejetim rebalansom predviden v višini 4,2 milijarde evrov (9,2 odstotka BDP), a naj bi se že prihodnje leto znižal na 2,75 milijarde evrov (5,6 odstotka BDP) in leto pozneje na 1,59 milijarde evrov (3,1 odstotka BDP).
Državna proračuna za prihodnji dve leti bosta izrazito razvojna. Okrevanje in odpornost gospodarstva sta bili ključni vodili pri njuni pripravi, je vlada zapisala v proračunskemu memorandumu, ki ga je danes skupaj s preostalimi proračunskimi dokumenti posredovala v DZ. Ob tem pa državna blagajna ohranja tudi socialno naravnanost.
Za leto 2021 je DZ proračun sprejel že novembra lani, v sredo pa je vlada sprejela predlog njegovih popravkov. Namesto 10,45 milijarde evrov naj bi odhodki po novem znašali 13,47 milijarde evrov. Nekaj nižji pa bodo prihodki, in sicer naj bi se jih v proračun steklo skupaj 10,72 milijarde evrov.
V letu 2022 naj bi se prihodki povzpeli na 11,01 milijarde evrov, medtem ko naj bi bilo odhodkov skupaj 12,60 milijarde evrov.
Finančni minister Andrej Šircelj je v sredo poudaril, da se bo primanjkljaj v prihodnjih letih zmanjševal. Medtem ko je letos s pred kratkim sprejetim rebalansom predviden v višini 4,2 milijarde evrov (9,2 odstotka BDP), naj bi se prihodnje leto znižal na 2,75 milijarde evrov (5,6 odstotka BDP) in leto pozneje na 1,59 milijarde evrov (3,1 odstotka BDP).
Vlada je sicer predlog proračun pripravljala v nepredvidljivih okoliščinah, ki jih povzroča epidemija covida-19. “Ekonomska in javnofinančna politika za leti 2021 in 2022 predstavljata odziv in ukrepanje na zaostrene razmere, ki zaznamujejo leto 2020, predvsem pa sta usmerjeni naprej v okrevanje in krepitev odpornosti gospodarstva ob hkratni skrbi za blaginjo posameznika,” je povzela proračunske načrte, ki bodo zdaj začeli pot v DZ.
Višja razpoložljiva sredstva so tudi posledica dejstva, da se izteka finančna perspektiva 2014-2020, v okviru katere je Slovenija v preteklih letih precej zamujala s črpanjem evropskih sredstev. Zato je v letih 2021 in 2022 načrtovana mnogo obsežnejša poraba evropskih sredstev kot v preteklih letih.
Še dodatna evropska sredstva pa ima Slovenija v naslednjih letih v okviru instrumenta Next generationEU2. Izkoristi jih lahko za namene obvladovanja epidemije in okrevanja gospodarstva. Od razpoložljivih 312 milijonov evrov jih je za porabo v letu 2021 načrtovanih 115 milijonov evrov, v letu 2022 pa 138 milijonov evrov.
Naša država lahko računa na evropska sredstva tudi iz načrta za okrevanje in odpornost, ki v naslednjem sedemletnem obdobju spremlja evropski proračun. Iz njega bo lahko koristila 1,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev, od tega je v državnih proračunih za leti 2021 in 2022 načrtovanih 900 milijonov evrov. Sredstva bodo namenjena reformam in investicijam, ki podpirajo prehod v zeleno, digitalno in na znanju temelječo družbo.
Vlada pa načrtuje povečanje investicij in investicijskih transferjev tudi na področjih, kjer je financiranje iz dodatnih EU sredstev predvideno le v manjši meri, med temi so obramba, notranje zadeve ali pravosodje.
Med celotnimi investicijskimi odhodki je največ odhodkov namenjenih za promet in prometno infrastrukturo, predvsem za železniški in cestni promet ter infrastrukturo. Sledijo odhodki za obrambo in zaščito, to je opremljenost vojske in infrastrukturo. Z bistveno nižjimi sredstvi nato sledijo notranje zadeve in varnost ter zdravstveno varstvo, pri čemer bo šla glavnina denarja za investicije v javne zdravstvene zavode in energetsko prenovo slovenskih bolnišnic.
Gledano v celoti se najbolj povečujejo proračunska sredstva za področja zdravstvenega varstva, prometa in prometne infrastrukture ter varovanja okolja in okoljske infrastrukture. Poleg tega je rast opaziti tudi za področji znanosti in informacijske družbe ter podjetništva in konkurenčnosti.
Na strani prihodkov vlada pričakuje, da se bodo po občutnem padcu v letu 2020 v prihodnjih dveh letih normalizirali. Davkov naj bi se tako leta 2022 v državno blagajno spet steklo toliko kot pred koronsko krizo. Predvsem pa se bodo v prihodnjih dveh letih povečali prihodki iz proračuna EU – že prihodnje leto jih vlada pričakuje 1,63 milijarde evrov, kar je več kot dvakrat toliko kot v letu 2019. Podobna je številka za leto 2022.
Vlada je v okviru predloga sprememb državnega proračuna za leto 2021 in proračuna za leto 2022 določila razrez odhodkov po posameznih uporabnikih. Ob izraziti razvojni naravnanosti in možnosti za koriščenje sredstev iz evropskih virov se najbolj povečujejo sredstva za področja zdravstvenega varstva, prometa in prometne infrastrukture ter okolja.
V predlogu proračuna za leto 2021 vlada načrtuje 10,72 milijarde evrov prihodkov, odhodke pa je določila v višini 13,47 milijarde evrov. Leta 2022 se bodo prihodki po teh načrtih povzpeli na 11,01 milijarde evrov, vsi proračunski porabniki skupaj pa bodo imeli na voljo 12,60 milijarde evrov.
proračunski uporabnik sprejeti proračun 2021 predlog sprememb 2021 predlog 2022
v evrih v evrih v evrih
________________________________________________________________________________________________________________
min. za finance 2.627.422.133 3.891.723.106 3.587.924.437
min. za notranje zadeve 414.189.389 470.752.441 484.361.980
min. za zunanje zadeve 112.612.237 137.132.215 122.598.423
min. za obrambo 561.179.427 636.408.736 687.815.341
min. za pravosodje 93.037.499 97.571.601 119.960.950
min. za gospodarski razvoj in tehnologijo 280.150.881 402.685.704 289.277.081
min. za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 467.000.000 527.128.997 453.650.422
min. za infrastrukturo 797.211.004 1.066.624.000 994.235.259
min. za okolje in prostor 299.612.193 395.247.146 377.881.681
min. za delo, družino, soc. zadeve in en. možnosti 1.628.783.490 1.937.507.281 1.888.936.604
min. za zdravje 193.742.630 528.572.368 294.093.114
min. za javno upravo 131.549.579 161.757.869 152.692.872
min. za izobraževanje, znanost in šport 2.100.362.260 2.252.294.987 2.249.088.447
min. za kulturo 191.724.845 237.979.334 229.625.842
skupaj vladni proračunski uporabniki* 10.153.226.376 13.156.710.384 12.268.727.916
skupaj nevladni proračunski uporabniki** 65.277.358 67.142.179 79.674.745
skupaj pravosodni proračunski uporabniki*** 236.496.267 244.935.010 249.789.053
* poleg ministrstev še kabinet predsednika vlade, vladne službe, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, služba vlade za zakonodajo, vladni urad za demografijo, vladni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ter vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko
** urad predsednika republike, državni zbor, državni svet, državna volilna komisija, varuh človekovih pravic, informacijski pooblaščenec, Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu, ustavno sodišče, računsko sodišče, državna revizijska komisija, komisija za preprečevanje korupcije, fiskalni svet, zagovornik načela enakosti in Slovenska akademija znanosti in umetnosti
*** vrhovno sodišče, sodni svet, višja in okrožna sodišča, tožilstva, državno odvetništvo, upravno sodišče ter delovna in socialna sodišča
Vir: Ministrstvo za finance RS