Ob obletnici koroškega plebiscita predsednika Slovenije in Avstrije enotno za varstvo manjšin

Slovenski predsednik Borut Pahor in avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen sta v skupnem pogovoru za STA in avstrijsko tiskovno agencijo APA ob skorajšnji stoti obletnici koroškega plebiscita pozvala k varstvu manjšin. Vlada na Dunaju je ob tem sprejela odločitev o podvojitvi finančne podpore avtohtonim manjšinam v Avstriji.

Avstrijska vlada je tudi sprejela odločitev, da bo ob stoti obletnici koroškega plebiscita avstrijski Koroški namenila t. i. plebiscitni dar v višini štirih milijonov evrov. Hkrati je vlada na Dunaju odločila, da bo podvojila sredstva za podporo vseh šestih narodnih skupnosti v Avstriji na 7,9 milijona evrov, kar je prav tako povečanje za štiri milijone evrov.

Sredstva iz plebiscitnega daru ob stoti obletnici koroškega plebiscita naj bi bila po navedbah na Dunaju dodaten prispevek za podporo slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem. Dodatna sredstva naj bi bila namenjena predvsem za ohranitev kulture in jezika narodnih skupnosti.

Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je danes v odzivu za STA poudaril, da z velikim zadovoljstvom sprejemajo novico o odločitvi avstrijske zvezne vlade o podvojitvi sredstev za avtohtone narodne skupnosti v Avstriji. Hkrati so v uradu izrazili obžalovanje, da je 7. člen avstrijske državne pogodbe še vedno neizpolnjen.

V uradu tudi pričakujejo, da bo sledila sistemska ureditev pravic manjšin.

Predsedniki vseh treh krovnih organizacij koroških Slovencev so se danes v odzivu za STA z zadovoljstvom odzvali na odločitev avstrijske vlade o podvojitvi podpore šestim avtohtonim avstrijskim manjšinam in štirim milijonom sredstev za avstrijsko Koroško ob stoti obletnici plebiscita.

Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko je izrazil zadovoljstvo nad podvojitvijo sredstev za avstrijske manjšine, ki je sploh prvo povečanje sredstev po 25 letih. Predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik je izrazil veselje in ocenil, da gre za mejnik. Tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Manuel Jug je menil, da gre za zgodovinski dan.

Poslanka koalicijskih avstrijskih Zelenih v avstrijskem parlamentu, koroška Slovenka Olga Voglauer je za STA potrdila, da načrt, kako se bodo sredstva razdeljevala posameznim manjšinam, še ni sprejet. Z naslova štirih milijonov sredstev v okviru t. i. plebiscitnega daru bodo sredstva namenjena narodni skupnosti ter občinam na dvojezičnem območju ter projektom čezmejnega sodelovanja.

Kot izhaja iz uradnega poročila kanclerjeva urada o dodeljevanju podpor avstrijskim manjšina v letu 2018, je slovenska manjšina v Avstriji takrat dobila 36,3 odstotka od celotne vsote 3,9 milijona evrov, kar je največ med posameznimi manjšinami.

V Avstriji živi šest avtohtonim narodnih skupnosti; Slovenci na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, Hrvati in Romi na Gradiščanskem, Madžari na Gradiščanskem in Dunaju ter Čehi in Slovaki na Dunaju.

Odločitev avstrijske vlade o povečanju finančne podpore manjšinam prihaja le dva dni pred stoto obletnico koroškega plebiscita in osredje slovesnosti v Celovcu, ki se je bosta prvič zgodovini udeležila predsednika obeh držav.

Slovenski predsednik je v pogovoru za STA med drugim dejal, da je skupna slovesnost v Celovcu, “plavanje proti toku” v luči “razhajanja duhov, ki smo jim priča” tako na nacionalni kot evropski ravni. Dodal je, da lahko “v skupnem evropskem domu danes obletnico, ki nas je doslej razdvajala, na nek način obeležimo skupaj in nas na nek, zelo poseben način povezuje”.

Van der Bellen je izrazil obžalovanje, če se izgubi dvojezičnost. Avstrijski predsednik je tudi “zelo” obžaloval, da se je v stotih letih po plebiscitu zelo zmanjšalo število koroških Slovencev. V pogovoru na Dunaju je izrazil upanje, da se bo ta trend spremenil. Pahor je v pogovoru na Brdu pri Kranju med drugim dejal, da ima tudi Slovenija obveznosti do nemško govoreče skupine v Sloveniji.

Na vprašanje o osebni oceni zgodovinskih dogodkov leta 1920 je Pahor dejal, da se je takrat “večina koroških Slovencev” odločila za Avstrijo, k temu pa je pripomoglo tudi “surovo, neprimerno, dostikrat nerazumno ravnanje” vojske takratne Kraljevine SHS, ki ni “niti razumela dobro, kje je, zakaj gre in je v srbščini nagovarjala Slovence, ki niso niti dobro razumeli, kaj jim hočejo povedati, niti niso dobro sprejeli razlogov, ki so jim jih dajali”.

Van der Bellen je izpostavil, da se je večina prebivalstva na Koroškem takrat odločila, da ostanejo v mladi republiki Avstriji, ko je izven Koroške vladala velika zaskrbljenost, ali je ta država sploh sposobna preživeti, pretehtala pa so povsem oprijemljiva vprašanja vsakdana, “kot je dostopnost tržišča”.

Odnose med državama sta oba ocenila kot pozitivne. Avstrija ima poleg Nemčije po Pahorjevih besedah velike zasluge pri osamosvojitvi Slovenije. Ob tem je spomnil, da je bil prvi obisk slovenske parlamentarne delegacije prav v Celovcu. Van der Bellen je dvostranske odnose ocenil kot “dobre in prijateljske”.