Piše: dr. Boris Miha Kaučič
V javni razpravi je do 5. oktobra nov predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki so ga pripravili na Direktoratu za dolgotrajno oskrbo Ministrstva za zdravje. Gre za enega ključnih zakonov, zato je potrebno prisluhniti konstruktivnim predlogom izboljšav. Naš skupni cilj je, da pridemo do zakona, ki bo sistemsko uredil dolgotrajno oskrbo, da bo le-ta dostopna ljudem, glede na njihove potrebe. Kakovostna zdravstvena in socialna oskrba v starosti ne sme biti privilegij posameznikov, temveč mora biti namenjena vsem, ki jo potrebujejo zaradi starostne onemoglosti, kronične bolezni ali invalidnosti.
Zgodba o tem zakonu ima zelo dolgo brado, saj že več kot dve desetletji potekajo razprave (bolj ali manj plodne) o dolgotrajni oskrbi. V Sloveniji smo v preteklih letih obravnavali več različnih predlogov, porabili milijone evrov za različne študije, nikoli pa ni bilo politične volje, da bi sprejeli Zakon o dolgotrajni oskrbi. Bo tokrat drugače? Po naravi sem optimist in menim, da je bilo dovolj predlogov in, da je končno prišel čas, da preidemo od besed k dejanjem. Tudi pričakovanja ljudi so, da se področje sistemsko uredi.
Vsi se staramo in, če nam bo dano, da se bomo postarali, bo vsak od nas potreboval kakovostno zdravstveno /socialno oskrbo v starosti. Tudi tisti, ki bodo o tem odločali.
Nujno potrebujemo model integrirane dolgotrajne oskrbe, ki bo osredotočen na potrebe ljudi in bo temeljil na strokovnih smernicah in dobrih praksah, ki bo organizacijsko, kadrovsko in materialno vzdržen glede na finančne zmožnosti države.
Glede na demografsko situacijo danes in v prihodnjih letih, bo potrebno nameniti več finančnih sredstev za dolgotrajno oskrbo, kot to že danes počnejo v nekaterih državah EU, z urejeno dolgotrajno oskrbo. Tako pomemben zakon potrebuje dobro finančno konstrukcijo in politično uskladitev, vendar šele takrat, ko bomo natančno vedeli kakšen strokovni in organizacijski model dolgotrajne oskrbe je najoptimalnejši za naše kulturno okolje.
Nov predlog zakona o dolgotrajni oskrbi vidi ključno rešitev v dodatnih finančnih virih v novem obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Dejstvo je, da bomo morali zagotoviti dodatne finančne vire, dodatne vire pa vidim tudi v ustrezni organizaciji in optimizaciji procesov.
Kot sem predhodno zapisal, potrebujemo integrirano dolgotrajno oskrbo, kjer bo v središču človek in njegove individualne potrebe, ki jih bo zadovoljeval skozi kakovostne storitve dolgotrajne oskrbe. Predlog zakona predvideva štiri sklope storitev: pomoč pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih, zdravstveno nego vezano na osnovna dnevna opravila in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti.
Ker želimo, da ljudje čim dlje ostanejo v domačem okolju, ne smemo pozabiti na vključevanje civilnih združenj za oskrbovanje, na neformalne družinske oskrbovalce in krajevna medgeneracijska središča. Ne smemo pozabiti na neformalno oskrbo v skupnosti.
Pri pripravi kakovostnega zakona je potrebno aktivno sodelovanje obeh resornih ministrstev (za socialne zadeve in zdravje). Izziv za Slovenijo je, da poveže obe strokovni področji (zdravstvo in socialo) in posreduje v parlament kakovosten zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo imel širšo ne-le politično temveč tudi strokovno podporo.
* doc. dr. Boris Miha Kaučič je znanstveni sodelavec, diplomirani zdravstvenik, magister znanosti s področja socialnega menedžmenta in doktor znanosti. Je docent za področje zdravstvene nege ter socialne gerontologije.
Odlična kolumna! Zakon o dolgotrajni oskrbi je več kot nujen!
Res je, ko govorimo o dolgotrajni oskrbo, je treba v središče postaviti potrebe ljudi. Vedno je treba postaviti v središče potrebe ljudi.
Odlična kolumna. Jasno, jedrnato, s ključnimi poudarki, brez floskul in balasta.