Čedalje več starejših ocenjuje svoje zdravstveno stanje kot dobro, do zdravja tudi z rekreacijo
Letošnji mednarodni dan starejših, 1. oktober, je posvečen zdravju starejših. V Sloveniji jih je lani več kot tretjina ocenila svoje zdravstveno stanje kot dobro ali zelo dobro. Večina jih skrbi za zdravje tudi z rekreacijo. Skoraj 90 odstotkov jih lahko računa na nematerialno pomoč sorodnikov in prijateljev, pred mednarodnim dnevom navaja Surs.
Letošnji mednarodni dan starejših, ki ga je pred 30 leti razglasila Generalna skupščina ZN, bo v znamenju pandemije covida-19. Zato je tudi glavna tema dneva Ali se zaradi pandemije kaj drugače spopadamo z vprašanjem starosti in staranja? Namen je spodbuditi razpravo o zdravju starejših, njihovih potrebah ter tudi o skrbi za lastno zdravje.
Na začetku leta 2019 je bilo v Sloveniji 424.000 starejših, starih 65 ali več let. Starejši tako predstavljajo skoraj 20 odstotkov prebivalstva Slovenije. Pred desetimi leti jih je bilo 17 odstotkov, čez deset let naj bi jih bilo po projekcijah prebivalstva (EUROPOP) iz leta 2019 24 odstotkov, čez 50 let pa 31 odstotkov.
Ob anketiranju lani, torej še pred izkušnjo Slovenije z novim koronavirusom, sta imeli kakšno dolgotrajno bolezen ali zdravstveno težavo skoraj dve tretjini starejših (65 odstotkov). Več kot polovico (54 odstotkov) pa so zdravstvene težave ovirale pri običajnih aktivnostih že vsaj šest mesecev. Kljub temu je 36 odstotkov starejših svoje zdravstveno stanje ocenilo kot dobro ali zelo dobro.
Da je njihovo zdravstveno stanje slabo ali zelo slabo, je odgovorilo 21 odstotkov vprašanih. Odstotek starejših, katerih zdravstveno stanje je po njihovi oceni dobro ali zelo dobro, se po navedbah Sursa povečuje. V letu 2010 je bilo namreč razmerje ravno obrnjeno: 26 odstotkov starejših je svoje zdravstveno stanje ocenilo kot dobro ali zelo dobro, 33 odstotkov pa kot slabo ali zelo slabo.
Po podatkih iz leta 2017 je nekaj manj kot četrtina (23 odstotkov) starejših odgovorila, da imajo večje ali zelo velike težave pri običajni hoji ali pri hoji po stopnicah.
Več kot polovica starejših (57 odstotkov) je namenila v običajnem tednu rekreaciji vsaj 150 minut tedensko, kar je po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije minimum za ohranjanje zdravja. Četrtina starejših pa ni namenila rekreaciji nič časa.
Starejši so za ohranjanje zdravja skrbeli tudi z uživanjem sadja in zelenjave. Največ jih je vsaj enkrat na dan uživalo sadje ali sveže stisnjene sadne sokove, 80 odstotkov, nekoliko manj, 76 odstotkov, pa zelenjavo ali sveže stisnjene zelenjavne sokove.
V vsakdanjem življenju, še toliko bolj pa, kadar zbolimo ali kadar nas doleti kaj takega, kot je letošnja pandemija, je pomembno, da imamo na voljo osebe, ki jih lahko prosimo za pomoč. Po podatkih iz leta 2018 lahko na nematerialno pomoč sorodnikov, prijateljev, sosedov (pogovor, pomoč pri opravilih, ob bolezni) računa 88 odstotkov starejših, na materialno pomoč (denar, dobrine, živila) pa 72 odstotkov.
Trinajst odstotkov starejših je ocenilo, da so bili v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem ves čas ali večino časa zelo nervozni, devet odstotkov se jih je počutilo na “na tleh” ali potrte, osem odstotkov osamljene, štiri odstotke pa malodušne ali depresivne.
Med njimi pa je bila tudi več kot polovica (59 odstotkov) takih, ki so se ves ta čas ali večino tega časa počutili sproščene in umirjene, skoraj polovica (49 odstotkov) pa je bila srečna, so dodali iz Statističnega urada RS (Surs).