Obrambni minister Matej Tonin se danes v Berlinu udeležuje neformalnega zasedanja obrambnih ministrov članic EU. Razpravljali so o vzpostavljanju Evropskega mirovnega sklada za financiranje misij EU ter o “procesu strateškega kompasa”. Podprli so tudi prizadevanja za več demokracije v Belorusiji, govorili pa bodo tudi o pandemiji covida-19.
Na področju sodelovanja EU s partnerji na področju operacij in misij so se obrambni ministri danes posvetili predvsem možnostim za okrepitev razvoja zmogljivosti v okviru misij EU za usposabljanje preko novonastajajočega Evropskega mirovnega sklada. V tem delu razprave sta sodelovala tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg in generalni podsekretar Združenih narodov za mirovne misije Jean-Pierre Lacroix.
Namen evropskega mirovnega sklada bo nadgraditi financiranje skupnih stroškov vojaških operacij, kar bi se doseglo z vključitvijo upravljavskih in finančnih določil mehanizma Athena. K povečanju učinkovitosti delovanja misij za usposabljanje bi prispevalo tudi tesnejše povezovanje z mednarodnimi organizacijami, kot so Nato, ZN in Afriška unija, pojasnjujejo na obrambnem ministrstvu.
Minister Tonin je podprl nemško idejo dvostebrne strukture tega sklada, ki predpostavlja ločenost stebra za financiranje operacij in misij ter stebra podpornih ukrepov. Ta predlog povečuje lastništvo držav članic in ohranja elemente avtonomnosti mehanizma Athena za financiranje skupnih stroškov operacij in misij, pojasnjujejo na Morsu.
Slovenija sodeluje v treh misijah in operacijah EU. V operaciji EUFOR Althea v Bosni in Hercegovini je devet pripadnikov Slovenske vojske, v misiji EUTM Mali so trenutno trije, še trije pa so tudi v EUNAVFOR MED Irini v Sredozemlju. Tonin je ob tem napovedal okrepitev slovenskega prispevka v Maliju.
Obrambni ministri so razpravljali tudi o procesu “strateškega kompasa”. Namen tega procesa je povezati strateško raven z operativno pri doseganju ambicij na področju obrambe in varnosti. Strateški dialog med državami bo osredotočen na štiri grozde, in sicer na krizno upravljanje, razvoj zmogljivosti in obrambno sodelovanje, partnerstva ter odpornost. Skupna analiza groženj in izzivov naj bi prinesla razumevanje vloge EU v sklopu varnosti in obrambe tako z vidika držav članic kot z globalnega vidika.
Ministre čaka še razprava o okolju in razmerah po pandemiji covida-19 ter o njenih učinkih na skupno varnostno in obrambno politiko. Kot napovedujejo na Morsu, bo minister Tonin izpostavil, da nas je pandemija postavila pred številne izzive in razkrila našo soodvisnost. Treba bo izboljšati civilno-vojaško sodelovanje pri pomoči civilnim organom na področju oskrbovalnih verig, medicinskih zmogljivosti in strateški evakuaciji. Lažji in hitrejši premik vojaške in medicinske opreme bi izboljšal naše zmožnosti v morebitnih prihodnjih pandemijah, meni slovenski obrambni minister.
Tonin se je ob robu srečanja v Berlinu sestal tudi z avstrijsko kolegico Klaudio Tanner. Predstavil ji je vsebino novega zakona o investicijah v Slovensko vojsko, ki je trenutno v postopku sprejemanja v DZ, povabil pa jo je tudi na obisk v Slovenijo, predvidoma že oktobra letos, so še sporočili z Morsa.