ZDA po dveh mesecih smrti Georgea Floyda močno razdeljene, tako družbeno kot politično

Minevata dva meseca od tragične smrti temnopoltega Američana Georgea Floyda v Minneapolisu, ki je umrl, ko je policist med priprtjem osem minut klečal na njegovem vratu. Ameriška družba zahteva spremembe, obenem pa postaja močno deljena, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V ZDA dan za dnem rušijo in umikajo spomenike, ki spominjajo na obdobje suženjstva, tradicionalne organizacije menjajo imena, ki bi bila lahko blizu rasističnim, še vedno se vrstijo demonstracije, usmerjene proti policijskemu nasilju. Protesti proti rasizmu so se iz ZDA tudi razširili po vsem svetu.

Razdelila pa se je družba v ZDA, tudi oba politična pola. Dnevi velikih protestov od New Yorka do Los Angelesa so sicer minili, a manjši še vedno trajajo. Kipi po ZDA še vedno padajo, nazadnje so ta teden v Chicagu odstranili dva kipa Krištofa Kolumba, ki ga številni enačijo s kolonizacijo in surovostjo belih prišlekov do domorodne skupnosti. V Portlandu so se v isti noči demonstranti vnovič spopadli s policijo.

Dogodki sto dni pred predsedniškimi volitvami močno segrevajo tudi politično ozračje, pristaši ene in druge opcije pa imajo diametralno nasprotna stališča. Za demokrate je odstranitev kipov, ki spominjajo na obdobje konfederacije na jugu, tudi način priznanja rasistične preteklosti in konec poveličevanja belcev, ki so skozi stoletja zatirali Indijance in temnopolte sužnje.

Na drugi strani predsednik Donald Trump svojo kandidaturo utemeljuje s pozivi po redu in spoštovanju zakonodaje ter rušenje kipov označuje za vandalizem in žaljenje dediščine juga ZDA, pri tem pa nagovarja predvsem belopolti delavski razred. Republikanci so podprli tudi prihod zveznih agentov na proteste v Portlandu, da vnovič vzpostavijo red in ustavijo početje ljudi, ki so jih razglasili za anarhiste.

Demokratom in republikancem je skupno dejstvo, da so vsi obsodili nasilno smrt Georga Floyda 25. maja. In ko so izbruhnile demonstracije, sta obe strani predstavili tudi svoje videnje reforme policije. Predsednik Trump pa je hitro spremenil razpravo, ko se je osredotočil na nasilje, ki je izbruhnilo ob robu demonstracij, ki pa so v večji meri potekale mirno.

Z zahtevo po vzpostavitvi reda in miru je šel tako daleč, da je načrte demokratov in tekmeca na predsedniških volitvah, demokrat Joeja Bidna za spremembe v policiji označil za radikalno levičarske. Po izbruhu nasilja pa se je odločil za pomoč zvezne policije tudi tam, kjer je niso zahtevali. Predvsem nasilje, tudi oboroženo, je okrepilo stališča njegovih privržencev. Ti priznavajo, da je bila smrt Floyda dogodek, ki kliče po spremembah, odziv protestnikov pa je bil vseeno nesprejemljivo nasilen.

V republikanskem taboru trdijo, da sta nasilje in kriminal v ZDA v porastu in to neposredno pripisujejo napadom na policijo in demonizaciji policije med protesti. Združenje republikanskih državnih tožilcev je v petek zatrdilo, da je drža demokratskih oblasti v zadnjih 50 dneh kriva za smrt 600 ljudi v šestih mestih, ki jih vodijo njihovi župani zaradi sprememb v policiji in odnosa do policijskega dela.

Strokovnjak za urbano nasilje Thomas Abt na drugi strani odgovarja, da je razlog za večje število umorov novi koronavirus, saj so ljudje v posameznih delih, ki so najbolj izpostavljeni nasilju, pod velikim pritiskom in je nasilje zato še veliko večje. Izjave Trumpa zavrača, a dodaja, da je temnopolto skupnost smrt Georgea Floyda razjezila do te mere, da nočejo sodelovati s policijo.

Vsaj do volitev bodo nasprotna stališča enih drugih bržkone obveljala.