Dr. Milan Zver o medijski zakonodaji v Sloveniji

Spoštovana predsedujoča, ga. Verheyen, spoštovani člani odbora CULT, dragi kolegi.

Verjetno ste seznanjeni s pismom evropskih poslancev iz Slovenije, dr. Klemna Grošlja in Irene
Joveve o spremembah medijske zakonodaje v Sloveniji, ki sta ga naslovila na evropsko
komisarko Vero Jourovo.
Ker menim, da omenjeno pismo zavaja, da pristransko predstavlja medijsko krajino v Sloveniji
in ker ga je na žalost podpisala članica odbora CULT, čutim dolžnost, da se odzovem.
Sam sem član tega odbora že več kot deset let in pri zakonodajnem delu upoštevam dejstva,
ne propagando. V največji možni meri upoštevam mnenja različnih strani in se zavzemam za
umirjen dialog z namenom najti najboljšo rešitev za dobro vseh državljanov Unije.
Glede medijske zakonodaje naj najprej poudarim, da gre za manjše popravke, ne pa za temeljit
poseg v slovensko medijsko krajino. Zakonodaja iz časa tiskanih medijev in analognih
tehnologij ni zadostno prilagojena digitalni sedanjosti. Na potrebo po spremembah opozarjajo
novinarji, medijske hiše, operaterji, pa tudi predstavniki znanstveno-raziskovalne skupnosti in
civilnodružbenih organizacij.
Očitek, da je zakonodaja pripravljena v naglici in v tajnosti kabineta ministra za kulturo ter
brez sodelovanja deležnikov in stroke, ne drži. Del zakonodaje je tehničen, gre enostavno za
implementacijo evropske direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah. Ostali deli zakonodaje
temeljijo na preteklih posvetovanjih z javnostjo. Javna obravnava predlogov zakonov bo tudi
tokrat potekala skoraj dva meseca.
Prav tako ne drži, da bo po novem RTV prenehal biti javni servis. Le 5% zbranega RTV
prispevka bo po novem šlo drugam, za uresničevanje javnega interesa v medijih regionalnega
in lokalnega pomena, zagotavljanje tržno manj zanimivih vsebin npr. v neprofitnih medijih ter
za inovativne medijske in novinarske projekte. S tem se bo povečala pluralnost medijske
krajine v Sloveniji. Izpad 5% dohodka RTV se bo nadomestil z odpravo omejitve oglaševanja, v
skladu z evropskimi smernicami.
Avtorja v pismu omenita, da je RTV edina javna neprofitna radiotelevizijska organizacija v
Sloveniji, a žal pozabita omeniti, da ta organizacija še zdaleč ni neodvisna.
Velik delež vsebin informativnega programa RTV je pristranski, novinarsko delo pa je v veliki
meri še vedno vezano na ostanke novinarske doktrine iz nekdanjega totalitarnega režima, kjer
so bili novinarji lahko le tisti, ki so bili tudi “družbeni delavci” režima. Še danes imajo velik vpliv
na vsebine RTV t.i. “old boys networks” in posamezniki, ki so vezani na globoko državo, pretekli
režim in njegove ideološke in ekonomske naslednike.
Pismo problematizira novi način financiranja Slovenske tiskovne agencije, STA, v katerem
sam ne vidim nobenega problema. Za STA bo šlo po novem borih 3% RTV prispevka, kar
nikakor ne ogroža proračuna RTV. Sedanji RTV prispevek v Sloveniji, državi z le dvema
milijonoma prebivalcev, vsako leto nabere okoli 100 milijonov evrov in je večji kot v večini
evropskih držav, število zaposlenih na RTV pa se kljub milijonskim izgubam še vedno vztrajno
povečuje.
Trenutno se STA financira iz proračuna, po novem se bo iz RTV prispevka. To nikakor ne
zmanjšuje njene neodvisnosti, prej nasprotno. RTV prispevek je obvezen, torej je financiranje
STA zagotovljeno. Novi način financiranja bo zmanjšal odvisnost njenega delovanja od

vsakokratne vlade. Določene vsebine se bo umestilo med komercialne, to pa bi lahko za STA
pomenilo večji prihodek.
Domneva Klemna Grošlja in Irene Joveve, da je glavni namen predlaganih sprememb
zakonodaje vzpostavitev vladnega nadzora nad mediji in uničevanje neodvisnega
novinarskega poročanja, ni podkrepljena z nobenim argumentom. Neodvisnega medijskega
poročanja je v Sloveniji zelo malo, na RTV pa še manj. Če pride do sprememb, bodo to
spremembe na bolje, prinesle bodo več neodvisnosti. Večji nadzor vlade nad mediji pa ni v
interesu nikomur, ki mu je draga demokracija, kajti vlade se menjajo, mediji pa bi morali biti
neodvisni in kritični prav do vsake vlade.
Opozorila iz tujine o prenovi medijske zakonodaje žal prihajajo s strani posameznikov in
organizacij, ki so bili le delno ali pa pristransko obveščeni.
Kot član odbora za kulturo se zavedam izjemne vloge, ki jo lahko v naših družbah igrajo javni
radiotelevizijski servisi. A za izpolnitev te vloge, mora biti tak servis neodvisen. Če temu ni
tako, si lahko le želimo, da njegovo poročanje uravnovesijo druge medijske hiše.
Nova zakonodaja prinaša tudi posodobitve glede pravice do popravka in ukrepe za večjo
transparentnost medijskega lastništva. Med nameni nove zakonodaje je preprečevanje
monopolizacije medijskih in oglaševalskih trgov ter krepitev medijske pismenost, kar je
povsem v skladu z evropskimi smernicami.
Sam predlagane spremembe podpiram, menim da gre za prvi majhen korak k pluralizaciji in
uravnovešenju medijskega prostora, ki ju v Sloveniji čakamo že desetletja.