Švedsko tožilstvo po 34 letih opustilo preiskavo umora Olofa Palmeja, glavni osumljenec je namreč mrtev
Švedsko tožilstvo je danes kot glavnega osumljenca v letu 1986 umorjenega premierja Olofa Palmeja identificiralo Šveda Stiga Engströma. Ker pa je moški mrtev, ne morejo vložiti obtožnice, zato so končali preiskavo in opustili primer, je danes sporočil generalni tožilec Krister Petersson.
“Mislim, da smo prišli tako daleč, kot smo lahko,” je ob predstavitvi rezultatov preiskave dejal Petersson. Po njihovih ugotovitvah je glavni osumljene Engström, ki pa je leta 2000 umrl. Ker je mrtev, ga tožilstvo ne more zaslišati ali vložiti obtožnice, zato so preiskavo zaključili, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Palme je bil 28. februarja 1986 v svojem drugem mandatu na položaju premierja. A v prizadevanjih za čim bolj normalno življenje je tudi tega dne zavrnil policijsko zaščito, ko se je odpravil v kino s svojo soprogo Lisbet in sinom. Ko se je z ženo vračal domov, ga je malo pred polnočjo sredi Stockholma nekdo ustrelil v hrbet. Umrl je na mestu zločina, njegovo soprogo pa je druga krogla le oplazila.
Čeprav se je umor zgodil na ulici, polni ljudi in je več kot deset prič videlo visokega moškega, ki je streljal in nato pobegnil, morilca takrat 59-letnega Palmeja niso nikoli našli.
Engströma so že v začetkih preiskave zaslišali kot pričo, saj je bil na prizorišču. Ker je večkrat spremenil svojo zgodbo, so ga označili za nezanesljivega. Že takrat so mediji poročali, da je verjetno večkrat spremenil svojo zgodbo, da je prekril svojo vlogo strelca. Opozarjali so tudi, da je imel dostop do orožja in da je sovražil Palmejevo politiko.
Palme je v času vodenja vlade okrepil moč sindikatov, razširil zdravstveno oskrbo in okrepil socialno državo. Monarhiji je odvzel vso uradno politično moč in veliko vložil v področje izobraževanja.
Veljal je tudi za pomemben glas na področju mednarodne politike. Kritičen je bil tako do ZDA kot Sovjetske zveze, ostro je obsojal apartheid v Južni Afriki, režim španskega generala Francisca Franca in se bojeval proti širjenju jedrskega orožja.
Njegova dejanja tako doma kot v tujini so mu prislužila številne sovražnike in podpornike. Podjetniki in liberalci na Švedskem so bili jezni zaradi njegovih reform, njegova glasna in pogosta kritika tujih vlad pa vznejevoljila številne voditelje po svetu, navaja britanski BBC.