Amerika vedno bolj gori: Protesti proti policijskemu nasilju se v ZDA krepijo, kakor raste tudi nasilje tolp, ki ropajo in uničujejo

Protesti, nemiri in nasilje po smrti temnopoltega osumljenca pretekli ponedeljek v Minneapolisu v ZDA divjajo še naprej, Američani pa trenutno nimajo voditelja, ki bi jih lahko povezal in skušal zadeve pomiriti. V sredo zvečer je bilo na protestih več primerov novega policijskega nasilja in hkrati tudi nadaljevanja ropanj ter napadov na policiste.

Protesti nakazujejo, da se v ZDA obeta revolucionarna sprememba v odnosu do policije, katere podoba je bila doslej uradno zaščitena bolj kot skladišče zlata Fort Knox. Od terorističnih napadov 11. septembra 2001 naprej so bili policisti junaki, ki se jih ne sme kritizirati. Do primerov pretirane uporabe sile in smrti predvsem temnopoltih osumljencev je prihajalo še naprej z odzivi javnosti različne jakosti, to kar se dogaja zdaj, pa je nekaj povsem novega.

Kongresnik John Lewis, ki je skupaj z ubitim borcem za državljanske pravice Martinom Luthrom Kingom mlajšim v 60. letih prejšnjega stoletja protestiral za spremembe, je izjavil, da je sedanje gibanje veliko večje in zajema širšo družbo. Uvajanje policijskih ur in mobilizacije nacionalne garde nemirov niso pomirili, zaradi trajanja pa se vse bolj povečujejo napetosti med policijo na eni in protestniki na drugi strani.

Washington začenja pokati po šivih, saj predsednik ZDA Donald Trump poziva k odločnim ukrepom, kar protestniki slišijo kot pozive k nasilju. Demokratski senatorji so se danes z minuto molka in klečanjem spomnili ubitega Georga Floyda, za katerim danes v Minneapolisu poteka spominska slovesnost, protesti in nemiri pa so že zdavnaj prerasli ta primer policijskega nasilja.

Pravosodni minister Minnesote Keith Ellison je proti policistu Dereku Chauvinu, ki je s kolenom zadušil Floyda, v sredo vložil obtožnico zaradi nenaklepnega umora, ki jo lahko še dvigne na naklepni umor, proti trem njegovim kolegom pa je vložil obtožnico sodelovanja pri umoru. Intenzivnosti protestov to ni niti najmanj zmanjšalo.

Predsednik Trump je v sredo doživel poskus upora obrambnega ministra Marka Esperja, ki je najprej izjavil, da se ne strinja s pozivom k pošiljanju vojske na ulice in je skušal poslati nazaj domov 200 pripadnikov 82. zračne divizije, ki so jih premestili za posredovanje v prestolnici. V normalnih razmerah bi bilo to tudi pri katerem drugem predsedniku razlog za izgubo službe.

Nato se je oglasil nekdanji Trumpov obrambni minister upokojeni general James Mattis, ki je predsednika ostro kritiziral, da niti ne poskuša poenotiti države in da ogroža ustavo. Nekaj zmernih republikancev, ki jih je še ostalo v senatu, ne ve kaj bi. Lisa Murkowski z Aljaske je podprla Mattisa, kritizirala Trumpa in dejala, da morda novembra ne bo volila zanj.

Lindsey Graham iz Južne Karoline je medtem v pravosodnem odboru še naprej vodil zaslišanja o tako imenovani aferi “Obamagate”, demokratka Kamala Harris pa ga je spraševala, ali je izgubil stik z realnostjo, ko zapravlja čas izmišljotino, Amerika pa gori.

Tiskovna agencija AP je doslej naštela najmanj 10.000 aretiranih in grmadijo se obtožbe na račun policije, kot je newyorška, da aretirane protestnike gnete v obore, kot da pandemije koronavirusa nikoli ne bi bilo. V sredo zvečer so policisti streljali po East Villagu v New Yorku in ranili moškega, ki je napadel iz zasede dva policista, pri tem pa enega zabodel v vrat. Nedaleč stran so ustrelili moškega, ki je mahal z nožem. Za zdaj ni še nihče umrl.

Po družbenih medijih se vrstijo podobe uničevanja in ropanja nasilnežev, ki proteste izkoriščajo za svoje namene, in podobe policijskega nasilja, kot je merjenje puške s solzivcem v dve leti starega otroka, kar je le dodaten eksploziv v teh razmerah. Samo v Minneapolisu so škodo zaradi nemirov ocenili na 55 milijonov dolarjev, uničenih ali poškodovanih pa je več kot 200 zgradb.

Po Washingtonu pa so nameščena policijska vozila, helikopterji opravljajo nizke prelete, mesto pa je polno neidentificiranih možakarjev s čeladami, sončnimi očali in črnimi majicami, ki naj bi bili pripadniki raznih zveznih policijskih agencij ali celo vojske. Paravojaške enote v prestolnici ZDA ne umirjajo položaja, posebej pa ga podžigajo skrajno leve skupine in posamezniki, pa tudi skrajno desne skupine in posamezniki.

Predsednik Trump in pravosodni minister Bill Barr se osredotočata na leve “antifašiste” ali krajše na antifa, policija lovi nepovezane in neorganizirane tolpe mladeničev, ki med nemiri uživajo, ropajo in uničujejo, protestniki pa razkrivajo pojave oboroženih pripadnikov tako imenovanega gibanja Boogaloo Boys. To je skupina, ki si prizadeva izzvati rasne nemire oziroma rasno vojno.

Potem so tu še tradicionalni “rednecki”, ki so protestirali proti guvernerjem držav zaradi ukrepov proti pandemiji koronavirusa. Eden od teh je v Kaliforniji s kesona poltovornjaka meril s polno polavtomatsko puško v množico protestnikov in jih prepričeval, naj se mu umaknejo. Končalo se je z njegovo aretacijo in obtožbo napada s strelnim orožjem.

Protestno gibanje ni omejeno le na ZDA, ampak se je razširilo praktično po vsem svetu. O protestih poročajo iz Londona, Pariza, Dunaja, Sydneyja, Ria de Janeira, Johannesburga, Tel Aviva in od drugod. Vedno nemirni Bližnji vzhod z zanimanjem gleda, kaj se dogaja z Američani, Kitajska se privoščljivo muza in Washingtonu vrača za kritike zaradi kršenja človekovih pravic.