Ali sme demokracija udariti po mizi?

Piše: Davorin Kopše

Sokrat naj bi izjavil

»Demokracija bo plačala zato, ker bo skušala ustreči vsem.
Reveži bodo želeli premoženje bogatih. In demokracija jim bo dala.
Mladi bodo želeli biti spoštovani kot stari, žene bodo hotele biti kot moški, tujci bodo hoteli staroselske pravice. In demokracija jim bo dala.
Tatovi in goljufi bodo želeli pomembne državne funkcije. In demokracija jim bo to dala.
In ko bodo lopovi in prevaranti končno demokratsko prevzeli oblast, ker kriminalci in zločinci težijo po moči, bo nastala hujša tiranija, kot je bila za časa katere koli monarhije ali oligarhije.«

Sokrat (470-399 p.n.š.)

Sicer nekateri trdijo, da to ni Sokratova izjava, kar pa ne pomeni, da ne drži. Prekleto drži in to se vse bolj kaže tudi v praksi. 

Smrt janšizmu

Zdi se, da demokracija nemočno gleda grožnje s smrtjo. V Sloveniji se namreč že dolgo srečujemo s pozivi »smrt janšizmu«, v imenu demokracije pa na to gledamo tolerantno. Celo organi pregona so sporočili, da ti pozivi niso kaznivo dejanje. Zaradi pogostosti pojavov in zaskrbljenosti je bila namreč podana kazenska ovadba, kar je tožilstvo zavrglo. Neverjetno, tožilstvo je zavrglo ovadbo za storitev kaznivega dejanja, ki je zelo jasno opredeljeno v Kazenskem zakoniku. To bi komentiral tako: Ovadba je torej zavržena, odločitev tožilstva pa zavržna.
O tem je bilo prelito že veliko črnila, zato se selim k aktualnim dogodkom v svetu.

#BlackLivesMatter

Black lives matter je pred leti ustanovljena organizacija, ki se zavzema za odpravo rasizma. Vse lepo in prav. Če gre in v mnogih primerih najbrž gre za rasizem, se je treba zoper to odločno boriti, ampak … Pogosto se pojavlja ta ampak, ampak pogosto se uporablja tudi upravičeno. Pred nekaj dnevi je bil v policijskem postopku v ZDA policiji znan kriminalec in po naključju črnec George Floyd. Policija ga je pred tem že obravnavala za oborožen rop, za večkratna dejanja povezana z drogami in nazadnje še za oborožen rop nosečnice. Za dejanja je bil večkrat tudi obsojen in sicer od osmih mesecev do petih let. Na pet let zapora je bil obsojen za rop noseče ženske, pri čemer je uporabil pištolo. Ob strani naj povem še, da je bil tudi igralec v nekem pornografskem filmu, kjer so ga poimenovali 2Veliki Floyd«.

Med postopkom v katerem je umrl se je policiji upiral, kar je vidno na posnetkih s spleta. Policist ga je obvladal s fizično silo, pri čemer mu je po tem, ko ga je zrušil na tla, pokleknil na vrat, Floyd pa je pri tem umrl. Vesti govorijo o zadušitvi. Morda je policist v postopku prekoračil pooblastila z uporabo prekomerne sile, vedeti pa moramo, da je bil George Floyd močan velikan in fizično zelo konkretna oseba, zato ga je bilo težko obvladati. Kakorkoli, policist je v postopku in bo odgovarjal za kaznivo dejanje in prekoračitev pooblastil, če mu bo to dokazano. Tako je tudi prav, ni pa prav reakcija, ki se je razširila po celih ZDA in tudi širše, celo v Evropi. Po številnih ameriških mestih so se namreč razširili množični protesti, ker naj bi bil postopek zoper črnca rasističen. Kot, da zakon ne velja za vse enako.

Protesti bi bili še sprejemljivi, če ne bi prerasli v nasilje, kjer se uničujejo avtomobili, zgradbe, lokali in drugo premoženje. Najhuje pa je, da se nasilje izvaja tudi do mimoidočih in mimo vozečih, ki jih demonstranti grobo napadajo. Zvlečejo jih iz avtomobilov in jih pretepejo, avtomobile pa demolirajo do neprepoznavnosti in jih pogosto tudi zažgejo. Je to odraz demokracije? Seveda ni, do tega stanja je pripeljalo napačno tolmačenje demokratičnih standardov in človekovih pravic.

Z novicami zadnje dni prihajajo novi »dosežki« organizacije #BlackLivesMatter. Rušijo namreč spomenike, ki po njihovem mnenju predstavljajo rasizem. Nazadnje sem zasledil, da podirajo kipe Krištofa Kolumba, ker naj bi z odkritjem Amerike povzročil rasizem, ki se je kasneje pojavil v ZDA. Vse bolj žalostne in nevarne zgodbe hkrati nam nazorno kažejo, da moramo ukrepati. Pa bomo in kako?

Če želimo demokracijo, jo moramo braniti

Demokracija ni sistem brez represije, ni sistem, kjer bi bilo vse dovoljeno in zlasti ni sistem, kjer bi ulica narekovala kako naj družba živi ter kaj naj bo dovoljeno in dopustno in kaj ne. Za tak sistem poznamo drug izraz, ki se mu reče anarhija.

Demokracija ima torej represivne organe, ki so dolžni z najmilejšimi sredstvi, ki omogočajo vzdrževanje ustavnega reda ta red tudi vzpostaviti. Če je treba morajo za to uporabiti najmočnejša sredstva, ki jih predvideva zakonska ureditev ta sredstva tudi uporabiti. Ukrepati je treba pravilno, odločno, zakonito in pravočasno. Verjamem, da se vsega tega zavedamo, najbolj pa me vseeno skrbi slednje, to je pravočasnost. Ko gledam policiste, ki na zahtevo množice pred njo klečijo, nisem le žalosten, ampak tudi zelo zaskrbljen in jezen. Smo res že tako pomehkuženi, da nas z lahkoto spravijo na kolena?

Odgovor na vprašanje ali sme demokracija udariti po mizi se torej glasi: Seveda sme in dolžna je to storiti pravočasno!