100 dni 3. vlade Janeza Janše: Koalicija trdna in zelo uspešna z delom v času epidemije, sedaj sledi posvečanje koalicijskim zavezam

Koalicijski partnerji so se po 100 dneh dela vlade pohvalili z uspešnim delom pri obvladovanju epidemije covida-19, v kar so usmerjali vse sile. Zdaj napovedujejo osredotočanje na zaveze iz koalicijske pogodbe, zlasti demografijo in zdravstvo. Vlada, ki se je že soočila z interpelacijami in pritiski opozicije, pa je po ocenah partnerjev trdna.

Vlada Janeza Janše, ki je v DZ prisegla 13. marca, ni imela 100 dni miru, so v izjavah za STA spomnili koalicijski partnerji. Soočajo se s protesti, na interpelaciji so ubranili ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, vložena je tudi že interpelacija ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa.

100 dni @vladaRS nima primerjave v zgodovini 🇸🇮
Še nikoli ni nobena vlada doslej v prvih #100dni v tako zahtevnih okoliščinah sprejela toliko usodnih in dobrih odločitev. 🙏🏻 požrtvovalni ekipi @strankaSDS @StrankaSMC @NovaSlovenija @strankaDeSUS za nesebično delo za domovino. pic.twitter.com/pqEz48EagU

— Janez Janša (@JJansaSDS) June 20, 2020

V poslanski skupini SDS prvih 100 dni vlade pod vodstvom njihovega predsednika Janeza Janše ocenjujejo kot izjemno uspešne. “Takoj ob nastopu je bila vlada soočena s situacijo, ki ji v zgodovini Slovenije še nismo bili priča, epidemijo covida-19. Toda zahvaljujoč učinkovitim ukrepom vlade in finančni pomoči slovenskemu prebivalstvu ter gospodarstvu, ki je bila zajeta v prve tri protikoronske svežnje, je Slovenija iz te preizkušnje izšla kot zmagovalka. To nam je omogočilo, da smo kot prvi v EU razglasili konec epidemije,” so poudarili v pisni izjavi za STA.

Osredotočanje na koalicijske zaveze, eden večjih projektov demografski sklad

V prihodnje bo delo vlade osredotočeno na zaveze v koalicijski pogodbi. V ospredju bodo tako predvsem oskrba starejših, ureditev demografskega sklada in reševanje problematike slovenskega zdravstva, izpostavljajo v SDS.

Po besedah vodje poslanske skupine SMC Janje Sluga so po prioritetnem ukvarjanju s koronsko krizo, na katero se je po njenem mnenju vlada dobro odzvala, že začeli dajati na mizo vsebine, zaradi katerih so vstopili v koalicijo. Ta je trdna in po vsaki interpelaciji ali napovedi interpelacije le še bolj strne vrste. Sluga verjame, da zato, ker si vsi želijo uresničitve zavez iz koalicijske pogodbe.

Tudi vodja poslancev NSi Jožef Horvat ocenjuje, da je vlada pri obvladovanju epidemije kljub kritikam pri nabavi zaščitne in druge opreme delovala odlično. V NSi so zadovoljni z delom svojih ministrov in celotne vlade, enako učinkovitost pa Horvat pričakuje do konca mandata. Med ključnimi cilji NSi je naštel skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu in izboljšanje poslovnega okolja.

Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša ocenjuje, da se vlada v kakšni drugi sestavi ne bi tako dobro odzvala na epidemijo kot aktualna, ki da je svoje delo opravila odlično. A izpostavlja, da je zdaj čas za vsebinske projekte, pri čemer tudi DeSUS poudarja demografski sklad in ustanovitev urada za demografska vprašanja oz. ministrstva brez listnice. Več o ustanovitvi urada bodo predsedniki dorekli na popraznični ponedeljek, ko bodo na mizo dali tudi predloge strank glede demografskega sklada, je v četrtek povedala predsednica DeSUS Aleksandra Pivec.

Odnosi v koaliciji dobri, manjše partnerice zanikajo podrejenost SDS

SMC, NSi in DeSUS zavračajo pogosta namigovanja, da so podrejene pritiskom največje vladne stranke. Zagotavljajo, da so pri odločanju suverene. Sluga je povedala, da v tej koaliciji ni nič drugače kot v drugih, pritiski so v koaliciji, od opozicije in javnosti. Horvat je pojasnil, da je zanj v koaliciji največji pritisk koalicijska pogodba. Tudi poslanci DeSUS so po besedah Jurše enako avtonomni kot v prejšnjih koalicijah.

Ob očitkih glede Janševe komunikacije na spletnih omrežjih pa Jurša ugotavlja, da je predsednik vlade naredil veliko dobrega, a bi lahko tudi manj tvital in manj spodbujal “sovražnike, ki jih ima na levem političnem polu”. Sicer pa meni, da se retorika politične levice iz DZ prenaša na ulice, kar ni dobro za Slovenijo.

Tudi po Horvatovem mnenju je težava, ker se sovražna retorika iz DZ širi na ulice in je “stanje duha v državi ta trenutek tako nizko, kot že dolgo ne”. Horvat meni, da je način komunikacije v DZ šel pod pas, celo do nivoja kršitev kazenskega zakonika. Na vprašanje, ali mar ne prilivajo olja na ogenj tudi predstavniki vlade s svojim komuniciranjem, pa je tudi on odgovoril, da bi bili v NSi bolj zadovoljni, če bi “bil kakšen tvit manj”.

Sluga je odnose v koaliciji označila za dobre. Po njenih ocenah bodo tako nadaljevali tudi v prihodnje, ko bo šlo za vprašanja iz koalicijske pogodbe, pri katerih pa bo potrebnega veliko usklajevanja.

Dokler bo komunikacija normalno potekala in se bodo držali dogovorjenega, bo v koaliciji v redu, je ugotavljal tudi Horvat in pojasnil, da se glede tega zgodi tudi kakšen zdrs.

V DeSUS si sicer želijo manj odpiranja ideoloških vprašanj. Ta so tudi tista, ki bi lahko zamajala koalicijo v prihodnje, ugotavlja Jurša. Čeprav Hojsu podpore ni odrekel, pa morajo po njegovih besedah pred interpelacijo še razčistiti nekatere zadeve, denimo glede vard in koncerta hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona.

“Ker se je koalicija izkazala za trdno, lahko tudi v prihodnje pričakujemo uspešno in učinkovito delo vlade, ki bo kos tudi nadaljnjim preizkusom,” pa ocenjujejo v SDS. Vlado namreč po njihovih navedbah pri svojem delu ves čas vodi načelo, “da prisluhne vsem koalicijskim partnericam, pa tudi opoziciji, in preuči vse predloge, ki gredo v smeri izboljšanja razmer v Sloveniji ter kakovosti življenja državljank in državljanov”.

Glede na izjave partnerjev je pričakovati tudi spremembe pri vodenju ministrstev glede na spremenjena razmerja v DZ med koalicijskimi poslanskimi skupinami. O tem se pogovarjajo predsedniki strank. SMC sta namreč zapustila dva poslanca, eden se je pridružil LMŠ, drugi SD. Koalicija ima tako 46 poslancev, na glasovanjih pa jo večkrat podpre tudi opozicijska SNS.

Ta vlada bo obstala do rednih volitev leta 2022

Analitika Andraž Zorko in Rok Čakš sta ob mejniku 100 dni vlade izpostavila njeno trdnost. Po Čakševih navedbah jo krepi in povezuje zunanji politični, medijski in protestniški pritisk na vse člane koalicije, ne le na SDS. Zorko pa enega od razlogov, zaradi katerega pričakuje obstanek te vlade do rednih volitev, vidi tudi v neenotnosti opozicije.

“Resnici na ljubo so se prva dva meseca spopadli z izrednimi okoliščinami in običajno vladno delo šele prihaja, a videti je, da koalicija ni nič manj trdna kot ob prevzemu vlade, vsekakor bolj, kot je bila njena predhodnica,” je za STA ocenil Zorko. Po Čakševem prepričanju se partnerji zavedajo, da bo vsaka javna razpoka med njimi izkoriščena za rušenje koalicije in da lahko mandat izpeljejo le, če bodo drug drugemu krili hrbet. To je, kot meni, pokazalo tudi glasovanje o kandidatu za ustavnega sodnika Andražu Teršku. Zorko pa glasovanja o Teršku ni želel interpretirati v tem kontekstu, saj da je glasovanje “tajno z razlogom in naj pri tem tudi ostane”.

Potencialni koalicijski žarišči medijska volilna zakonodaja

Potencialno žarišče v prihodnjem delu Janševe vlade po Čakševih navedbah predstavljajo predvsem projekti, ki bi lahko dobili javno konotacijo t. i. “ideoloških tem”, kot je denimo medijska zakonodaja. “Pričakujemo pa lahko tudi nekaj zakulisnega prerivanja okrog vpliva pri vzpostavljanju demografskega sklada in podobnih stroškovno zahtevnih projektih,” je pojasnil.

Zorko pa ima nasprotno občutek, da so si koalicijske partnerice področja razdelile do te mere, da resnejšega konflikta v smislu “boja za teritorij” ne vidi. “Mandat je kratek, polovičen, časa za večje projekte niti ne bo, še posebej, če upoštevamo prihajajoče predsedovanje svetu EU, kmalu zatem pa se bo že odprla kampanja za bodoče volitve. Če že, bi to lahko bila volilna zakonodaja,” meni.

Nespremenjeno stanje glede slednjega bi sicer lahko bil, kot meni, “eden od izgovorov, zakaj ne na predčasne volitve, če bi vendarle prišlo do večjih trenj v koaliciji”, kar se mu sicer “ne zdi zelo verjetno”. Ob tem je opozoril na zelo nizko zaupanje v politični podsistem in izrazil upanje, da pri sprejemanju sprememb ne bo prišlo do časovnega taktiziranja. “Ta proces bi morali izpeljati toliko bolj neomadeževano, če želijo povrniti zaupanje državljanov v politiko in v volitve kot ključno manifestacijo sistema parlamentarne demokracije. Ni pa visoka volilna udeležba vsem enako v interesu,” je pripomnil.

Čakš pričakuje, da bodo do konca leta sprejete spremembe meja volilnih okrajev, s čimer bo ustavni odločbi v njenem minimumu zadoščeno. Je pa po njegovem mnenju SDS svoje že dosegla s tem, ko ustavne večine ni dobil predlog odprave volilnih okrajev.

V ministrski ekipi Zorko z vidika kompetenc za ministrovanje ne vidi izrazitega šibkega člena, izpostavil pa je notranjega ministra Aleša Hojsa, “ker s svojimi izjavami pogosto poseže v področja izven domene notranjega ministra in ne prispeva k umiritvi razgretega ozračja, temveč prej nasprotno”, kar pa da ni učinkovito ne za družbo ne za koalicijo. Na drugi strani pa je izpostavil zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja: “Če se je njegov predhodnik z vidnim olajšanjem poslovil od te funkcije tik pred razglasitvijo epidemije, je Gantar s svojimi nastopi vlival zaupanje in to je bilo v tistem trenutku izredno pomembno.”

Čakš pa ugotavlja, da so nekateri ministri zaradi koronavirusne situacije bolj izpostavljeni, za druge, ki jih v javnosti ni, pa bomo šele čez kakšno leto videli, ali so zavetrje izkoristili za napredek na svojih področjih. “Trenutna situacija v državi in mednarodne primerjave kažejo, da so se premier in ministri iz prvih vrst te bitke z nevarnim virusom izkazali. A vojna še ni dobljena in tudi njihovo delo bomo verodostojneje ocenjevali na dolgi rok,” je pojasnil.

Omenil je tudi v začetku visoko javnomnenjsko podporo vladi zaradi učinkovitega soočanja s koronavirusno krizo, ki bi bila zlata vredna popotnica za turbulentne čase posledic koronavirusne krize, a je pozornost javnosti preusmerila afera “zaščitna oprema”. Zorko pa je v zvezi z javnomnenjsko podporo opomnil na rekordno visoko odbojnost SDS, saj je 55-odstotkov volivcev te stranke ne bi volilo v nobenem primeru. “V začetku je sicer kazalo drugače, a že po dveh tednih je bilo jasno, da SDS in njen predsednik ostajata na svojih tradicionalnih okopih,” je pojasnil.

Analitika izpostavila pritisk opozicije

Glede opozicije pa ugotavlja, da je “nekaj časa ‘lovila sapo’, potem pa se je aktivirala, a neke enotnosti tu ni videti”. “Brazde, ki jih je v odnosih med danes opozicijskimi strankami pustil slog vladanja Marjana Šarca, so dobro vidne še danes,” je prepričan. Kot je dodal, se nekaterim morda zdi paradoksalno, da na primer Levica danes v DZ uporablja iste taktike kot SDS ali da LMŠ uporablja podobne komunikacijske prijeme kot SDS, a je bilo to po njegovem mnenju slej ko prej pričakovano.

Čakš pa je opomnil, da s strani desnosredinskih opozicij v prvih stotih dneh nismo bili vajeni “interpelacij in drugih tako intenzivnih vrst pritiska na oblast”. “SDS sicer ima upravičeno sloves trde in neizprosne opozicije, a tudi ta stranka interpelacij v prvih stotih dneh ni vlagala in je vladi praviloma namenila toliko dni miru,” je pojasnil. Leva opozicija pa po njegovih opažanjih “agresivni pritisk na desnosredinsko koalicijo izvaja praktično od prve minute, ne glede na razmere, ki so zaradi koronavirusne krize za vlado in državo toliko težje”.