Poslanci čez vmesno poročilo preiskovalne komisije glede prenosa terjatev na DUTB

Poslanci so obravnavali vmesno poročilo parlamentarne preiskovalne komisije, ki je pri prenosu terjatev na DUTB v okviru sanacije bančnega sistema odkrila nepravilnosti. Več poslancev je opozorilo, da je sam sistem zasnovan tako, da odgovornost za nepravilnosti ni jasna. Tisti, ki so člani komisije, pa so izpostavljali, da jih čaka še veliko dela.

“Ključni namen te parlamentarne preiskave je bil in ostaja ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma, da so posredno ali neposredno vplivali na domnevno negospodarne ali protipravne odločitve Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB),” je ob predstavitvi izsledkov vmesnega poročila dejala podpredsednica komisije Monika Gregorčič (SMC).

Po ugotovitvah komisije je postopek prenosa terjatev ter ostalih povezanih procesov potekal deloma netransparentno, saj je bilo narejenih več nepravilnosti, kršitev predpisov in tudi sumov storitev kaznivih dejanj. “Odločanje o izboru terjatev za uvrstitev na seznam za prenos in sam dokončni izbor ter potrjevanje seznama je bilo netransparentno in nepregledno,” je med drugim izpostavila poslanka.

“V SDS smo večkrat opozarjali na vrsto nepravilnosti in pa sumov zlorab položajev, ki so se dogajali v DUTB,” je na seji DZ izpostavil Marko Pogačnik (SDS). Kot je napovedal, bodo v SDS vmesno poročilo podprli. “Dejansko smo mnenja, da je bila DUTB zlorabljena inštitucija že v samem njenem delovanju,” je bil kritičen.

V Levici pa poročila ne bodo podprli. Kot je dejal Željko Cigler, so želeli, da komisija skrbno revidira tudi dejavnosti ključnih političnih akterjev v drugi Janševi vladi, ki so sodelovali pri ustanovitvi slabe banke, vendar tega komisija ni storila. Poročilo po njegovih besedah bolj kot razkrivanju spornih dejanj, služi temu, da se jih pomete pod preprogo.

Andrej Rajh (SAB) je bil kritičen do vloge Andreja Širclja, ki je bil v času vzpostavljanja DUTB državni sekretar na ministrstvu za finance, po ustanovitvi pa je v DUTB zasedal mesto predsednika upravnega odbora. “S prevzemom ministrske funkcije je Šircelj povrnil svoj vpliv v DUTB saj bo danes in jutri odločal o njeni ukinitvi. Ne bomo presenečeni, če bo kakšna naslednja preiskovalna komisija ugotavljala ali je gospod Šircelj ukinil DUTB, zato ker so izpolnjeni zakonski pogoji ali zato, da se vse nepravilnosti enkrat za vselej pomete pod preprogo,” je dejal.

“Lahko zaključimo, da je ohlapna zakonodaja, sistem deljene odgovornosti med komercialnimi bankami, medresorsko skupino, ministrstvom za finance, vlado in Banko Slovenije omogočilo vzpostavitev vzorčnega modela izogibanja odgovornosti, kjer se je neformalno dejansko odločal marsikdo, formalno pa nihče iz političnih vrhov in regulatorjev, temveč zgolj in samo komercialne banke,” je vmesno poročilo povzela Meira Hot (SD).

Gregor Perič (SMC) je izpostavil, da je DUTB nastala v burnih gospodarskih okoliščinah na prelomom med letoma 2012 in 2013, ko se je kriza s tako imenovanim dvojnim dnom zarezala v vse pore našega življenja. “Ko se danes ozremo nazaj na dogodke izpred nekaj let, lahko vsak kar se sanacije bančnega sistema tiče, zaključimo, da je bila ta sanacija izjemno draga, žal mnogo prepozna in predvsem netransparentna,” je dejal.

Zmaga Jelinčiča (SNS) je vmesno poročilo razočaralo. “Računali smo na bolj konkretne in boljše rezultate. Je pa komisija ugotovila bistveno več kot NPU, ki ga, kakor kaže, ugotovitve komisije niti ne zanimajo,” je dejal. Jelinčič je prepričan, da so se kazniva dejanja dogajala, upa le, da bodo pristojni organi to znali dokazati.

Aleksander Reberšek (NSi), ki je vodenje komisije prevzel potem, ko je prejšnji predsednik Jernej Vrtovec postal infrastrukturni minister, je izpostavil, da člani preiskovalnih komisij nimajo lisic “in se za to zanašamo na delujoč pravosodni sistem, ki naj bi preganjal med delom preiskovalne komisije odkrita kazniva dejanja”. “In to od njega lahko vsi Slovenci upravičeno pričakujemo,” je poudaril. Kot je dodal, bo storil vse kar je v njegovi moči, da bodo odgovorni odgovarjali.

Tudi v DeSUS po besedah Jurija Lepa želijo ugotoviti, kateri so bili javni nosilci, ki so delovali v nasprotju s cilji zagotovitve povrnitve največjega možnega zneska za nas davkoplačevalce. Igor Peček (LMŠ) pa je na seji dejal, da so danes naloge in aktivnosti, zaradi katerih je bila DUTB ustanovljena, izpolnjene, zato je potrebno tehtno razmisliti ali je zdaj tudi pravi trenutek, da DUTB določimo novo nalogo.

Preiskovalna komisija je sicer DZ ob predlogu sprejema poročila predlagala tudi sklep v dveh točkah, s katerim DZ komisiji nalaga, da celotno vmesno poročilo posreduje nacionalnemu preiskovalnemu uradu in specializiranemu državnemu tožilstvu kot vlogo oziroma naznanitev sumov storitve kaznivega dejanja zlorabe položaj ter da to isto poročilo posreduje tudi komisiji za preprečevanje korupcije kot vlogo oziroma naznanitev sumov nasprotja interesov. O sklepih bodo poslanci glasovali v sredo, potem ko bodo za zaprtimi vrati obravnavali še dve dodatni poročili komisije, ki sta označeni z oznako tajno.