Politično o Tanji Gobec

Piše: Davorin Kopše

Tanjo Gobec sem imel nekoč priložnost srečati v živo. Poleg pozdrava sva izmenjala vljudnostna stavka, kar pa je tudi vse. Med srečanjem se mi je zdela povsem drugačna kot jo vidim na TV ekranu. Osebno sem jo doživel kot prijazno in toplo osebo. Ne vem kako je ona doživela mene, če bi morala v svoji oddaji ali kje drugje govoriti o meni pa se glede na njen način zdi, da bi to opravila vestno kot bi ji naročili šefi.

Ko jo kot mnogi drugi spremljam v okviru informativnih oddaj na RTV Slovenija, imam na podlagi zgoraj zapisanega občutek, da ne gre za isto osebo. Ne vem ali je novinarka, vsekakor pa dela kot novinarka in to na nacionalni televiziji, pri svojem delu pa pogosto deluje pristransko in navijaško. Seveda je ta navijaški način naklonjen silam kontinuitete, ki si v svojem ozkem interesu prizadevajo za zastoj demokracije in s tem splošnega razvoja. Ja, tudi to je današnja Slovenija.

Že dolgo sem razmišljal o tem, da bi nekaj napisal o njeni oddaji Politično, ki jo vodi ob nedeljah ob 19:15 na prvem programu nacionalke, ta teden pa je le prišla na vrsto.

Po nekaj minutah gledanja preteklo nedeljo sem se odločil, da bo to ta oddaja o kateri bom pisal. Gostila je poslanca Janija Möderndorferja in ministra Tomaža Gantarja. Prvega zaradi menda že petega prestopa v novo politično stranko, drugega pa zato, da bi ga prepričala v priznanje, da ga bodo kot ministra zamenjali in da bo koalicija razpadla, če bo le Bog dal, saj naj bi prva koalicijska stranka SDS zahajala na ideološke teme.

Že na začetku je Tanja Gobec kot problem izpostavila po njenih besedah nenaden vladni preklic epidemije, ko naj bi stroka šele tehtala  o tej možnosti. V celotni oddaji ni korektno pojasnila, da je bila epidemija sicer res preklicana, da pa stopi v veljavo šele petnajsti dan po odločitvi, to je 31. maja, kar je običajno zavajanje v stilu tega medija, ki ne glede na kvaliteto svojega dela od vsakega gospodinjstva, ki ima elektro priključek, prejme 12,75€ na mesec. Skupaj to znese čez 100 (sto) milijonov na leto – Številke, ki povzročijo vrtoglavico.

Pojdimo k pogovoru

Tanja Gobec je Gantarju najprej postavila vprašanje, če je bil preklic epidemije politična odločitev. Sam sem vprašanje razumel kot prikrit poskus dokazovanja, da vlada pri tem ni upoštevala stroke. Tisti, ki v času največjega prenosa okužb nismo bili v nezavesti vemo, da se je vlada ves čas in za vsako odločitev opirala na stroko in brez nje praktično ni sprejela nobene odločitve. Tudi te ne, saj je stroka sporočila, da so nastale razmere, ko nadaljnje vztrajanje pri ukrepih, ki niso več potrebni, ni upravičeno. Nekako tako ji je Gantar odgovoril, povedal pa ji je tudi, da vlada kot politični organ seveda sprejema politične odločitve.

Naslednje vprašanje Gantarju se je nanašalo na ugibanja, da bi utegnil ostati brez ministrskega položaja. Nekako sugestivno ga je vprašala, če ima še vedno polno zaupanje premierja. Odgovoril ji je, da svoje delo opravlja po svojih najboljših močeh in po njegovi in splošni oceni dobro, v primeru kakršnekoli odločitve pristojnih pa s tem s tem nima težav.

Zdaj pa tisto bolj zanimivo

Möderndorferja je vprašala kaj je pretehtalo, da je prestopil v že peto stranko, tokrat v stranko Marjana Šarca (LMŠ) in dodala, da se je to pričakovalo že prej. Seveda se je pričakovalo, to pa zato, ker imamo v Sloveniji žal upravičena pričakovanja, da se bodo še naprej dogajali absurdi. Večni politični nezadovoljnež se je pohvalil, da je že na začetku, ko se je vlada sestavljala, povedal svoje mnenje o koaliciji z Janezom Janšo, ker da je škodljivo, da takšna koalicija sploh nastane. Slovenskega politika Janeza Janšo z najboljšimi političnimi povezavami in ugledom v svetu je obtožil celo, da nima državniške drže. To je poslanec, ki v Državnem zboru in javnosti ves čas z jezo stresa nebuloze o praktično vsem, kar pride na dnevni red. Stranki SMC je ob tem očital, da je zapustila vrednote, ki jih je zagovarjala v preteklosti, kar je bilo zanj usodno in je odšel. To je seveda način za prikaz stranke kot nekredibilno, da bi takšna izpadla celotna vlada. Torej bi lahko rekli, da je za Janija vedno usodno nekaj od zunaj, nikoli pa on sam in njegov karakter. Ves čas svojega političnega delovanja je namreč nomad po političnem prostoru. Tava od ene do druge stranke, ki jih nikoli ne zmanjka saj se v eni in isti politični sredini (ostanki LDS) ustanavljajo v stilu rasti gob po dežju. Prav nič ga ne zanima za kaj se neka stranka zavzema ali Bog ne daj kvaliteta njenega dela, da ga le vzamejo pod svoje peruti. Zanimivo je dejstvo, da vsaka stranka po njegovem prihodu zaide v težave. V tem pogledu bi nas lahko morda bolj razveselil, če bi šel k Socialnim demokratom, saj bi šla LMŠ kot kaže tudi brez njega prej ali slej pod prag parlamenta.

Naslednje vprašanje Gantarju se je nanašalo na nesoglasja v stranki zaradi pisanja Urada vlade za komuniciranje Sveta EU, kar je bilo objavljeno na portalu sveta, tja pa je bilo poslano preko Ministrstva za zunanje zadeve, kot je to običajno. Seveda je kljub dokazom, do to ni bila depeša, Gobčeva še enkrat več ponovila, da je bila to depeša. Gre za prozorna ponavljanja laži in podtikanj mnenja gledalcem, kar je že lajna, je pa tudi razkrinkan manipulativen vzorec, ki se venomer ponavlja na tem mediju nasploh in ne le v oddaji Politično. Gre za vsebino, ki je bila napolnjena z oceno stanja v slovenskem pravosodju, kar naj bi bila ideološka tema. Roko na srce, za tako jo je označil tudi Gantar, ki je s tem tudi spodbudil nekatere, da še glasneje navijajo za razpad koalicije. Ni točno jasno kaj jih je navedlo na trditev, da gre pri oceni delovanja slovenskega pravosodja za ideološko temo. Morda je bila to omemba, da so sodniki velikokrat udeleženi na različnih prireditvah in dogodkih stranke Socialni demokrati, kjer nosijo rdečo zvezdo in druge simbole komunističnega režima, ali pa se zavedajo, da je v slovenskem pravosodju še vedno veliko sodnikov in njihovih učencev, ki izvirajo iz bivšega režima in niso spremenili načina sojenja, zato poskušajo prav to ubraniti. Torej je morda problem v tem, da je v slovenskem pravosodju prisotna ideologija komunizma, nekateri pa ga poskušajo na vse načine ohraniti takšnega kot je. Pravzaprav vemo, da je res tako. V tem pogledu sem osebno do Gantarja in tistih, ki so zatrobili v ta rog, zelo kritičen.

Nadalje Gobčeva sprašuje Möderndorferja, če ga je prepričalo poročilo vlade o nabavah zaščitnih sredstev. Vprašanje je bilo seveda zgolj retorično in predstava za javnost. Odkrivanje tople vode, torej. Modri Jani je izjavil, da poročila ne bi smela napisati vlada, ker je ona nabavljala. Kdo pa naj bi napisal poročilo, Jani? Möderndorfer tega ne pove, saj bi s tem zagotovo bleknil še kakšno neumnost več. Poročilo namreč piše natančno tisti, ki ima najboljši dostop do podatkov. Sicer pa so najprej zahtevali poročilo, zdaj pa je problem, ker jim niso všeč dejstva, ki so v njem navedena. Da poročila ne sme spisati vlada je podobna trditev kot, če bi trdili, da zdravnik po pregledu pacienta ne sme napisati izvida, ki/ker je pregled sam opravil. Jani je res velemojster. Sicer pa bo preiskovalna komisija zadevo preiskala, tam bo lahko Möderndorfer sodeloval in na koncu tudi napisal poročilo o ugotovitvah. Kaj bi še rad?

Tanja Gobec je nato še Gantarja sugestivno (napeljujoče) vprašala če je zadovoljen z delom poročila, kjer je kot glavni in celo kazensko odgovoren za prazna skladišča zaščitne opreme naveden bivši predsednik vlade Marjan Šarec. Šarec je bil po njenih besedah vendar predsednik vlade v kateri je sodelovala tudi Počivalškova stranka, on pa je bil tam minister za gospodarstvo, kot je tudi v tej vladi. Iz vprašanja se jasno vidi poskus razbremeniti Šarca odgovornosti. To ji je celo uspelo, saj je Gantar odgovoril, da ni na mestu razpravljati o kazenski odgovornosti bivšega premierja. Res? Gantar je nato dodal, da je bilo njegovo ministrstvo pri nabavah minimalno udeleženo. Torej ne ve kaj se je dogajalo in nima kaj soditi o odgovornosti. Pika. No, Gobčeva še naprej vrta in mu reče naj vseeno pove na podlagi tega, kar je bilo v medijih. Aja, v njenem lažnivem in spletkarskem mediju, ki je predvajala tri Tarče, kjer določenim niso dovolili nastopiti, čeprav so jih v tej isti oddaji obremenili, da so s pozicije moči vplivali na izbor dobaviteljev, kar se je itak že z gotovostjo izkazalo za napad na vlado in njene predstavnike. Kontra oddaja je bila namreč na Nova 24 TV, kamor pa si glavni žvižgač Tarče Ivan Gale in drugi niso upali priti, saj je bilo medtem razkrito, da je Gale podpisoval pogodbe s stalnimi dobavitelji, ti pa so bili v času krize najdražji. To bo še zelo zanimivo na preiskovalni komisiji Državnega zbora. Tam ne bo izgovorov, vsi bodo morali priti in izpričati svojo zgodbo, dokazi pa bodo neizprosni.

Gantar je na koncu dodal, da nikomur ne verjame bolj kot drugemu in izrazil vero v to, da bo komisija dobro opravila svoje delo, prav tako pa tudi računsko sodišče in drugi. Dodal je še, da v Desusu interpelacije zoper Počivalška ne bodo podprli.

Logično, da interpelacije ne bodo podprli, saj je že veliko znanega s katerimi argumenti se bo branil, prav tako pa ni nikomur v interesu, da bi vlada padla zaradi očitnega konstrukta in podtikanj.

Dva koalicijska partnerja včasih grajam, ker si zaslužita, saj izpostavljata nekatere teme, ki niso na mestu. Predvsem jemljejo energijo že opisani očitki o tem, da SDS izpostavlja ideološke teme. Še enkrat; če sodišča delajo na podlagi ideologije, potem se kritika res dotika ideologije, a problem je ideologija in ne nje jasna ocena.

Med drugim je Möderndorfer med oddajo izjavil, da se včasih iz papirjev vse ne vidi in se vidi šele takrat, ko ljudje vidijo papirje in spregovorijo. Ko sem to poslušal, sem se iz srca nasmejal, kar pa ob nastopu tega famoznega poslanca ni bilo prvič. Priznam, da ima odlične retorične sposobnosti, vsebina pa pogosto ni za nikamor. Nekatere stvari se napifla, zatakne pa se mu, ko mora to integrirati v smiselne povezave. Sistemi ne delujejo po delih, ampak kot celote in tako je tudi z državno ureditvijo.

Sicer vem, da je s to izjavo mislil na to, da je treba vprašati še priče, ampak treba je biti pošten do vseh, vlada pri pisanju poročila te možnosti ni imela. Nedvomno je Möderndorfer mislil predvsem na Ivana Galeta, ki pa zame ni verodostojna priča, saj je več kot očitno močno vpleten v zapletene zgodbe na Zavodu za blagovne rezerve. Le kako bo o končnih ugotovitvah poročala RTV Slovenija in Tanja Gobec v njeni oddaji Politično? Verjetno politično.