Policija in selfiji s protestniki

Ko izstopa en sam policist, meče luč na vse

Uvod

V petek 8. maja 2020 je bil v Ljubljani ponovljen protest na kolesih. Nekakšen vihar na socialnih omrežjih je povzročila fotografija na kateri sta policist na motorju in nek protestnik. Ta protestnik je prikolesaril do policista, ga nagovoril, nato pa sta se dogovorila za selfie. Na posnetku sta tesno drug ob drugem, kar je sporno predvsem zaradi očitnega kršenja odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih, ki ga je med epidemijo koronavirusa izdala vlada, da bi preprečila širjenje nalezljivih bolezni. Odlok je namenjen prav temu, da se preprečijo tesni stiki med ljudmi.

Mnenja o pojavu so različna, zdi pa se mi, da je v javnosti več tistih, ki pojav iz različnih razlogov označujejo za neprimernega. Mnenja so, da se a priori ne spodobi, da bi moral policist striktno popisovati udeležence nedovoljenega shoda, policist s tem izraža podporo nedovoljenemu shodu, se policist glede na dejstvo, da je shod očitno organiziral del politike, politično opredeljuje, kar je v policiji prepovedano … O svojem mnenju pišem v nadaljevanju.

Iskrica o dogodku

Preden začnem naj povem, da je policija sporočila, da zoper policista ne bo ukrepala, oziroma sploh ne bo ugotavljala njegove morebitne kakršnekoli odgovornosti. So takšni, ki zagovarjajo te mehke  prijeme in smo tisti, ki menimo, da je se je treba s problemi aktivno spopasti. Naj poskusim z iskrico opisati kaj dosežemo z mehkim pristopom.

Ob mehkem prej ali slej ugotovimo, da je mehko premehko, zaradi česar v končni fazi ni željenega učinka. Ena nazornih vzporednic je seks. Mehko večinoma pomeni, da lahko le še odnehamo. Iz seksa vemo tudi to, da trdo ni nujno tudi grobo, ampak je tako kot mora biti. Torej ravno prav vsega in veliko več možnosti je, da splošno zadovoljstvo ne bo izostalo.

Nadaljujem spet resneje

Edino policija z avtoriteto lahko zagotavlja varnost

Ker sem že vsega vajen, naj na začetku preventivno poudarim, da gre za avtoriteto, ne za avtoritarnost. Torej ne zagovarjam avtoritarnosti ampak avtoriteto. Demokracija pač ne more biti trdna na način, da je nemočna pred vsemi skupinami, ki se v danem trenutku počutijo poklicane, da narekujejo kako naj dela demokratično izvoljena oblast. V Sloveniji imamo kljub okrnjenosti vendarle demokracijo in demokratične večstrankarske volitve, po katerih koalicija, ki zbere glasove 46. ali več poslancev v parlamentu, sestavi vlado. Vlada, ki je trenutno na oblasti je nastala na tak način, zato ima vso legitimiteto za vladanje. Razglašati, da je nedemokratična, da je diktatorska in celo represivna, je nesmisel, ki je zaradi morebitnih posledic vreden vse obsodbe. Pri tem bi morali sodelovati vsi mediji, čeprav ni nujno, da podpirajo vlado. Podpreti je treba prizadevanja za stabilno družbo, ki edina zagotavlja varnost in napredek ter blaginjo. V Sloveniji se žal na različne načine krepi nasprotna smer.

Protesti na kolesih, ki jih lahko spremljamo zadnje tedne, videti pa je, da se bodo še nadaljevali, so zato destruktivni in škodljivi, posebej pa bi rad poudaril, da slabijo in ogrožajo demokracijo. Pa ne zato, ker bi protesti kot taki ogrožali demokracijo, ampak zato, ker nimajo vzrokov. Protesti so v osnovi del demokracije, protestniki na kolesih pa zahtevajo, da demokratično izvoljena vlada, ki je bila sestavljena pred dvema mesecema, odide. Ta vlada je do zdaj delovala pretežno na področju preprečevanja epidemije in na blaženja posledic. V ta namen je namenila velika sredstva, ki so v velikem obsegu dosegla posameznike, tudi mnoge med protestniki. Razlogov za proteste in zahtevo po odhodu vlade torej ni v njenem delu, ampak drugje.

Protesti in narod

Manjši del prebivalstva nam ob protestih in poskusu destabilizacije politike spet dopoveduje, da so ljudstvo, da so narod. Upor naroda, ljudske vstaje, narodne vstaje, vseslovenske vstaje … Halo, peščica vas je! Tudi tako imenovano izdajo revolucije po letu 1941 so imenovali izdaja naroda. Katerega naroda? Zatiranega, lačnega, mučenega, pobitega, ali tistega, ki so vse to počeli? Takrat revolucija, danes (za zdaj) revolt manjšega dela populacije. Dogodke in način delovanja je treba povezovati z izkušnjami, kajti izkušnje naj nas učijo, da ne bi delali in dovolili ponavljanja napak. A žal njihova propaganda vsaj deloma deluje. Ko gledam Židana in Šarca s tistima njunima pogledoma (na Balkanu bi rekli telečjima pogledoma) in druge podobne podpornike zahtev po privilegijih, kar ne morem verjeti, da jih ima kdorkoli za voditelje. Očitno za nizke cilje vsak prav pride.

Policija in množica

Protesti so se torej zgodili, čeprav organizatorji niso dobili dovoljenja, kar pomeni, da so bili nezakoniti. Mimogrede, če je bila podana vloga, organizator najbrž ne more biti neznan, kot objavljajo. Trditev, da je šlo tudi v tem primeru za pravico do izražanja nezadovoljstva in zbiranja na javnih krajih, je po moji oceni privlečena za lase. Še vedno razsaja epidemija, zato je zbiranje na javnih mestih nevarno za zdravje in posledično tudi za življenja ljudi. Je tudi ogrožanje javnega zdravja pravica? Ni, pravica je, da se zdravje zavaruje, zato v tem primeru vidim kako ena pravica posega v neko drugo pravico. Sklicujoč se na to se v tem primeru ne strinjam celo s cenjenim dr. Ernestom Petričem, ki je v intervjuju na nek način podal mnenje, da bi morali biti razumevajoči za ravnanja in zahteve, ki so jih izražali protestniki. To je tisti mehek način, ki ga opisujem zgoraj in ga ne sprejemam. Nima uporabne vrednosti.

Delo policije je, da je prisotna na javnih množičnih dogodkih, zato je bila prisotna tudi na tem protestu. Celotno kolumno pravzaprav pišem zaradi nenavadnega pojava, ki se je zgodil v času kolesarjenja v protest neznanemu. Tam je bil policist na motorju, s katerim je nek udeleženec protesta posnel selfi (sebek) – skupno fotografijo.

Policist naj bi se na ta način izognil incidentom, je mnenje nekaterih komentatorjev na socialnih omrežjih. Takšno je tudi uradno stališče obeh policijskih sindikatov, kar sta javno objavila. Sindikatoma sem na socialnih omrežjih odgovoril, da bodo imeli srečo, če se ne bo v nadaljevanju izkazalo, da nove okužbe izvirajo iz časa protestov in iz sredine udeležencev. Tudi policist se je s tesnim stikom ob fotografiranju tudi v tem pogledu vedel rizično. Okužbo bi lahko prenesel tudi med kolege policiste. Vemo kaj bi to pomenilo.

Pravijo, da so imeli policisti najbrž navodila naj se izogibajo incidentom. Nedvomno so jih imeli, vendar to ne vključuje selfijev in sklepanja prijateljstev. Policijska taktika in nujna drža je jasna, psihološki napotek pa je, da se tega ne počne! Zakaj? Ker lahko kot posledica nastane nevzdržna situacija. Policist mora ohraniti dostojanstvo in avtoriteto. Na tem temelji njegovo delo. Brez tega ne more učinkovito ukrepati. S tem ne trdim, da ne sme biti prijazen in dostopen, trdim le, da je on tam v povsem drugačni vlogi od protestnikov. Saj to je najbrž jasno, kajne?

Če naj bi bil policistov namen na ta način preprečiti incidente, bi bilo po logičnem sklepanju najbolje, da policije tja sploh ne bi poslali, ali pa bi bili tam v civilu na kolesih, ali kako?

V množici se vedno najdejo taki, ki poskušajo posameznim policistom zlesti pod kožo. To je način, ki je v nekaterih primerih celo dobronameren, kasneje pa se lahko obrne proti interesom vzdrževanja javnega reda in miru. Kot sem napisal zgoraj, mora policija ohraniti avtoriteto, kar lahko doseže le s pokončno držo in ustrezno distanco – ne le fizično. Razmerje med policistom in javnostjo ne sme biti primerljivo z permisivno vzgojo, za kar vemo, da je polomija na celi črti, kot se je izkazalo. Menda ja ne bomo dovolili, da bodo anarhisti postali grške mitološke meduze, ob katerih bomo okameneli, ko nas pogledajo v oči.

Zagovarjanje ravnanja policista je navadna levičarska progresija

Neprimerno je oportuno zagovarjati ravnanje policista, ker naj bi bilo to ljudsko dejanje. Je ljudsko dejanje, je pa tudi neprimerno zaradi vseh prej napisanih razlogov. Vseeno je, ali to počne politika, sindikat, novinarji ali »navadni« ljudje. Za slednje je to še nekako razumljivo, vsi ostali pa na ta način hromijo učinkovitost zagotavljanja javne varnosti, zdravja in vzdrževanje stabilnosti. Parade ponosa in ljubezni so za povsem druge sredine, policije nimamo za to.

Ob robu dogajanja pa me čudi tudi dejstvo, da so v bran policistovemu nesprejemljivemu ravnanju stopili tudi nekateri tisti, ki sicer razglašajo, da so za striktno upoštevanje ukrepov za zajezitev virusa in obolenj. Ambivalentnost ne prinaša rešitev, saj je ta sama po sebi problem.

Naj na koncu povem, da delo policije v teh razmerah na splošno kot celoto ocenjujem kot zelo strokovno. Izogiba se nepotrebnim incidentom, ne zaostruje in ima dogajanje relativno pod nadzorom. Verjamem, da ne dela le tega, kar vidimo, ampak je v ozadju tudi veliko analitičnega dela, ki pomaga pri predvidevanju nadaljnjih dogajanj in načrtovanju ukrepov. Če bo uspešno ukrepala zoper nezakonito organiziranje protestov, bo s tem zagotovo umirila razmere in prav je, da ji za to damo dovolj časa. Pendrek lahko zapoje le v primeru, ko drugače res ne gre.

Nisem za vsesplošno represijo, sem pa za identifikacijo tistih, ki so pri nezakonitostih najaktivnejši. Te je treba za njihova dejanja primerno kaznovati/sankcionirati. Ko nekoga zaradi delovanja, ki slabša kvaliteto življenja večine, udariš po žepu, to vedno zaleže.

Policijsko delo naj ostane v rokah stroke in ne mnenj posameznikov. Navsezadnje tudi ne na podlagi mojega mnenja. Vse skupaj da celoto.

Policist kot posameznik je sicer del stroke, ampak v tem primeru je po mnenju mnogih naredil napako. Policiji kot organu očitam, da je pojav lahkotno odrinila in se z njim očitno ne želi ukvarjati. Upam, da se ji v nadaljevanju, ki sledi, to ne bo maščevalo. Vse to škoduje javnemu vzdušju, kar je še en madež in sramota za del opozicijske politike, ki odkrito stoji za vsem tem.