Minevajo tri desetletja od oblikovanja Demosove vlade, ki je Slovenijo popeljala do politične in gospodarske osamosvojitve

V soboto bo minilo 30 let, ko je bila v takratni skupščini imenovana Demosova vlada, ki je Slovenijo vodila po prvih demokratičnih volitvah aprila 1990. Kot glavno nalogo si je zadala politično in gospodarsko osamosvojitev Slovenije, kar je uresničila. Nasploh je po oceni njenega predsednika Lojzeta Peterleta udejanjila večino zadanih ciljev.

Konec 80. let prejšnjega stoletja so se v Sloveniji, ki je bila takrat del SFRJ, začela prizadevanja za uvedbo demokratičnega sistema, tržnega gospodarstva in samostojne države. Prizadevanja so v nekaj letih pripeljala do prvih večstrankarskih volitev.

Te so potekale 8. aprila 1990, na njih pa so volivci volili delegate v takratno 240-člansko tridomno skupščino. 8. aprila so izbirali 80 delegatov družbenopolitičnega zbora in 80 delegatov zbora občin, 12. aprila pa še 80 delegatov zbora združenega dela.

Na volitvah v družbenopolitični zbor, najpomembnejši organ skupščine, je zmagala koalicija novo nastalih demokratičnih strank, združenih v Demokratično koalicijo Slovenije – Demos, ki je tako dobil pravico sestaviti vlado. Ta je bila imenovana 16. maja 1990, vodil pa jo je Lojze Peterle, predsednik SKD, ki med Demosovimi strankami na volitvah dobila največ glasov.

Vlada z več kot 20 resorji v času slovenske samostojnosti

Vlada je imela kar 23 resorjev, toliko jih je imela le še vlada Janeza Drnovška, ki ji je sledila. Odgovor zakaj toliko, je po besedah Peterleta preprost. “Enostavno smo prevzeli star zakon, ki je določal toliko resorjev. To je bilo nujno, sicer bi se zapletli že pri tem vprašanju,” je dejal za STA.

Kmalu po imenovanju je vlada predstavila podroben program. Med glavne strateške usmeritve je uvrstila samostojen in neodvisen pravni sistem Slovenije, primarnost pravnih aktov Slovenije pred akti drugih držav, lastno državno upravo in sistem javnih financ, popolno samostojnost pri obrambi države in lastne oborožene sile, neodvisno zunanjo politiko ter učinkovit gospodarski sistem.

Med novo oblastjo in opozicijo je vladalo nezaupanje, a so kljub temu dosegli načelen dogovor o osamosvojitvi. Demos se je odločil za izvedbo plebiscita o osamosvojitvi, ki ga je na koncu podprla tudi opozicija. 6. decembra 1990 je tako skupščina sprejela zakon o plebiscitu, 23. decembra pa so državljani z veliko večino glasovali za samostojnost in neodvisnost Slovenije.

Dogodki so se nato hitro vrstili. V Sloveniji je 20. februarja 1991 prenehal veljati pravni red SFRJ. S sprejetjem amandmaja k slovenski ustavi so bili razveljavljeni vsi členi ustave, ki so izvrševanje suverenosti republike prenašali na federacijo. Marca je skupščina sprejela zakon, po katerem za državljane Slovenije služenje vojaškega roka v JLA ni bilo več obvezno.

Junija sta bila sprejeta še ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije ter Deklaracija o neodvisnosti in 26. junija 1991 je Slovenija razglasila samostojnost in neodvisnost. Demosova vlada je izpolnila obljubo, začel pa se je (tudi oborožen) boj za njeno dejansko uresničitev.

Po 10-dnevni vojni je bila julija 1991 ob posredovanju Evropske skupnosti sprejeta Brionska deklaracija, ki jo je slovensko vodstvo sprejelo z cmokom v grlu, saj je med drugim predvidevala trimesečno zamrznitev osamosvojitvenega projekta. A izkazalo se je, da je bila odločitev pravilna in da toka osamosvojitve ni bilo več mogoče obrniti nazaj. To so spoznali tudi v Beogradu in pristali na umik Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije. To se je zgodilo v noči s 25. na 26. oktober 1991, ko je slovensko ozemlje zapustil še njen zadnji agresorski vojak.

Prva velika razhajanja so povzročili drugačni pogledi na privatizacijo

Poleg osamosvojitve je bilo med ključnimi nalogami Peterletove vlade gospodarsko okrevanje Slovenije. Prehod v tržno gospodarstvo je bil namreč, skupaj s privatizacijo, zahteven podvig, še otežen zaradi globoke gospodarske krize v drugi polovici 80. let, visoke inflacije in izgube jugoslovanskih trgov, ki je povzročila propad številnih podjetij in rast brezposelnosti.

Zapletalo se je tudi z lastninskim preoblikovanjem podjetij, kjer so se pogledi v vladi, širši politiki in tudi v tedanji ekonomski stroki razhajali. Pri tem se je Slovenija na koncu podala na pot lastninskega preoblikovanja, ki je s certifikati ponudila možnost lastništva širokemu krogu državljanov.

Zaradi vse večjih razhajanj v Demosu je DZ 14. maja 1992 izglasoval konstruktivno nezaupnico Peterletovi vladi ter izvolil novo vlado iz pretežno levosredinskih strank pod vodstvom Janeza Drnovška (LDS).

“Potem, ko smo izpeljali osamosvojitev in zavarovali Slovenijo navzven, se je namreč znotraj Demosa začel boj za oblast, ki je zasenčil skupne cilje,” razloge za razpad Demosa vidi Peterle. “Zapletlo se je predvsem pri tem, da je imela Slovenska demokratična zveza drugačen pogled na privatizacijo in privatizacijskega zakona ni podprla. Od tam so nato prišle tudi pobude za zamenjavo predsednika vlade in razpust Demosa,” ugotavlja.

Čeprav je mandat vlade trajal le dve leti, pa je po oceni Peterleta dosegla večino stvari, ki si jih je zadala. “Razglasili smo svojo državo, dosegli mednarodno priznanje, uvedli svoj denar, izvedli številne demokratične reforme, ki so popeljale Slovenijo v smeri demokratične države … Skratka dosegli smo vse, o čemer smo kot narod sanjali,” pravi Peterle. Slednji je sicer prepričan, da bi Slovenija dobila še “solidnejšo osnovo” za naprej, če bi mandat vlade trajal štiri leta.

V soboto dopoldne bo v predsedniški palači potekala slovesnost ob 30. obletnici izvolitve osamosvojitvene vlade, na kateri bosta govornika Peterle in predsednik republike Borut Pahor.