Virus (covid-19), skepsa in nevarno širjenje teorij zarote

Piše: Davorin Kopše

Pojav, širjenje, ukrepi, dogajanje in nasprotovanja

Teorija zarote

Že ves čas se pojavljajo, v zadnjem času pa se krepijo pojavi različnih teorij zarote, v katerih nekateri trdijo, da virus, ki ubija, ni nevaren in trdijo celo, da se mortaliteta v svetovnem obsegu ni povečala. Od kod torej vrste pred krematoriji in gneče krst na pokopališčih? Morda je virus lansiran in kot tak zarota, saj o tem tudi iz resnih virov slišimo vse več podrobnosti, posledice pa vsekakor niso zarota. Virus je tukaj in je dejstvo, ki ubija, množično ubija.

Ne ubija le določenega dela prebivalstva, ampak ubija vse, kar mu pride pod roko. Ja, mlajši in zdravi so odpornejši, zato pogosteje preživijo, ne vemo pa kako bo v prihodnje. Predvidevanja, ne zarote, namreč kažejo na nepredvidljivost virusa, ki še vedno ni povsem razkrit. Ne vemo torej kdo je, kako deluje, česa je sposoben, ali je šele otrok, ki odrašča … Največji problem utegne šele postati.

Napovedujejo se namreč mutacije. Ja, prav ste prebrali, ne ena, različne mutacije. To bi utegnil biti velik problem pri razvoju cepiv. Če namreč res v nekem doglednem času razvijejo cepivo proti temu nadležnemu virusu (glede na nujne postopke, ki zahtevajo čas, se predvideva, da bo to šele naslednje leto), moramo nujno razmišljati tudi o obnašanju virusa. Kar bo ob začetni uporabi novega cepiva morda učinkovito, je lahko v naslednjem trenutku že povsem neuporabno, če virus spremeni svoj »imunski sistem«.

Virus je dejstvo

Neglede na to kako je virus prišel med ljudi in jih okužil, je dejstvo, s katerim se moramo neizbežno ukvarjati in narediti vse, da ga premagamo. Ne le, da ga premagamo, premagati ga moramo čimprej, pri tem pa so najpomembnejša življenja. Seveda so pomembne tudi druge posledice. Posledice se bodo namreč odražale v gospodarstvu, v sociološkem in psihološkem smislu, pa tudi v psihiatričnem.

Pravzaprav se vse to že dogaja, saj lahko poleg izgub delovnih mest in splošne spremembe počutja nas vseh, spremljamo histerične izpade predvsem tistih, ki nasprotujejo ukrepom. Mnogokje po svetu smo že lahko naleteli na provokatorje, ki so javno pozivali k nespoštovanju ukrepov, nato pa ukrepanje policije. Takšna poročila so prihajala iz Kitajske in iz drugih delov sveta. Sam sem bral o fizičnih posredovanjih policije tudi v Španiji, Italiji in ZDA, iz nekaterih delov sveta so prišle tudi vesti o odvzemih prostosti. Mislim – bojim se, da bo tega vse več, saj nekateri preprosto nočejo razumeti resnosti okoliščin v katerih smo se znašli. Pravzaprav nekateri nočejo, drugim pa popuščajo živci in psihična stabilnost.

Nekdo, ki zagovarja stališče, da je vse skupaj le predstava za neke tretje interese, mi je na Facebooku napisal, da bo čas pokazal. Ja, čas vedno pokaže, sedanji čas pokaže tiste, ki so danes razmere ocenili pravilno in izvajajo ukrepe, prihodnji čas pa bo pokazal tiste, ki so jih ocenili narobe. Čas pokaže tudi posledice, to pa bodo med drugimi tudi trupla in le želimo si lahko, da bi jih bilo čim manj.

Med drugim prihajajo zadnje dni vesti iz Kitajske, da je virus sposoben mutirati na čez trideset verzij, samo v zadnjem času pa so odkrili 19 novih različic. Najbrž so tudi tukaj razlogi za vsaj desetkrat večjo smrtnost med obolelimi za covid-19 od tistih, ki so kadarkoli oboleli za doslej znano gripo, ki je bistveno bolj predvidljiva.

Politika, »wanabe« politika in dejstva

O preteklosti v povezavi z virusom in pripravljenosti ter zanikanju, ki nas je okupiralo doslej (o tem je bilo prelitega že veliko črnila). Gremo na to, kar se dogaja ta čas.

Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je v Evropi trenutno obolelih že okrog milijon prebivalcev, kar pomeni, da naš kontinent nosi breme polovice vseh okuženih na svetu. Gre seveda za obseg okuženih med testiranimi, predvideva pa se, da je okuženih še veliko več, saj nekateri virus prebolijo celo brez vedenja, da so bili okuženi. V Evropi je za posledicami okužbe umrlo 84 tisoč ljudi. To so dejstva in pandemija se v splošnem obsegu še zdaleč ne umirja. Pri nas se glede na trenutne razmere površnemu opazovalcu zdi, da je vihar mimo ali, da nas je celo obšel, a to bi lahko bila past. Virus se lahko kadarkoli vrne, obnovi, okrepi, spremeni …

Dejstvo je torej, da smo v Sloveniji pri zajezitvi virusa uspešni. To je dosegla politika in vsi mi, še posebej najbolj vključeni v različne službe in organizacije, ki nosijo glavno breme, kar pomeni, da bi je  pametno vztrajati vse dokler ne mine nevarnost, da se val okužb ponovi. Nevarnost še ni mimo, je pa smiselno, da se ukrepe postopoma sprošča, kar se tudi dogaja. Prvi ukrepi bodo namreč pokazali ali bodo kljub temu kazalci še naprej padali, ali pa se bo morda število okuženih začelo znova vzpenjati. Raje ne bi razmišljal o posledicah drugega vala, ampak mimo tega ne gre. Pravzaprav je to v tem trenutku še največja varovalka, da ne popuščamo pri spoštovanju pravil, čeprav včasih iz različnih razlogov ni lahko. Človek pač hrepeni po svobodi, k sreči pa lahko to hrepenenje vsaj kolikor toliko krotimo z razumom.

V tem tednu so začeli ponovno delati nekateri obrtniki kot so avtomehaniki, vulkanizerji, tehnični pregledi, delno restavracije, kjer je mogoče hrano in pijačo prevzeti osebno in podobno. Odprle so se tudi nekatere trgovine, kjer je mogoče poslovati brez tesnih stikov med zaposlenimi in strankami. Gre za trgovine s tehnično robo, gospodinjskimi aparati in gradbenim materialom, cvetličarne pa so bile odprte že prej. Vlada v sodelovanju s stroko še vedno ocenjuje, da je delno omejitev gibanja med občinami pametno vsaj še nekaj časa obdržati, dovoljeno pa je oditi na svoj vikend ali v počitniško hišico, da bi tam opravili nujna vzdrževalna ali druga dela. Seveda ostajajo tovrstni premiki pod nadzorom. Tisti, ki se poslužujejo te možnosti morajo imeti pri sebi izjavo od kod in kam potujejo, s kakšnim namenom in koliko časa bodo tam ostali. V nekaterih okoljih v Italiji in drugod velja omejitev gibanja na polmer enega kilometra, ampak tam nimajo opozicije, kot v Sloveniji. Slovenija je tudi ena redkih držav, kjer niso bile razglašene izredne razmere, čeprav del politike nenehno dela na tem, da bi vladno politiko prikazala kot težnjo po uvedbi nekakšne diktature. Ko v tem času spremljamo sicer redke dogodke v Državnem zboru, lahko gledamo histerične izpade nekaterih politikov, ki z neumnim klobasanjem ves čas preizkušajo naše živce in razum.

Ob tem naj omenim le iskrico, ki prihaja od Socialnih demokratov, ki so izpostavili, da je po njihovih ocenah pomembneje odpreti knjigarne, kot pa servisno storitvene delavnice. Te dni sem malo gledal njihove objave na Twitterju, kjer kritizirajo ukrepe in spet na vsa usta vpijejo kako je treba spoštovati človekove pravice. Pri bedastih stališčih in izjavah se jim pridružujejo poslanci Levice, Liste Marjana Šarca in Stranke Alenke Bratušek. Opozicija torej gradi svojo prihodnost na a priori (vnaprej) nasprotovanjih vsemu, kar sklene ali predlaga vlada. Najbolj jih moti spremljanje okuženih preko mobilnih aplikacij, čeprav je to tudi način razmišljanja Evropske komisije, ki je objavila Usmeritve v zvezi z varstvom podatkov za aplikacije, ki podpirajo boj proti pandemiji COVID-19 (2020/C 124 I/01), kjer je na dolgo in široko pojasnjeno kako naj bi na eni strani zagotovili spremljanje okuženih, na drugi strani pa zavarovali zdrave, da se ne bi okužili. Ob tem Bruselj zagotavlja, da bodo šli po sledeh virusa, ne ljudi. To seveda velja tudi v Sloveniji, saj gre povsod za isti problem.

Kot vidimo, se še naprej soočamo s politiko in »wanabe« politiko. Politika dela za ljudi in splošne interese, »wanabe« politika pa dela zase in za svoje interese. Politični meni je objavljen in ko pridejo volitve, bomo lahko izbirali.

Nasprotovanje zaradi nasprotovanja

Zakaj vse to naštevam, čeprav sem veliko tudi izpustil? Gre za politiko, ki je trenutno v opoziciji in bi najraje nasprotovala vsemu, ker pa je to vseeno nespametno (vlada trenutno uživa 75% podporo, kar je največ odkar se izvajajo meritve), se delno omejuje na nekatere malenkosti, še vedno pa vztraja na politiki cepetajočega nasprotovanja. Iz teh krogov lahko pogosto slišimo, da je omejevanje gibanja med občinami nesmisel, čeprav je ravno ta ukrep veliko, po nekaterih ocenah največ doprinesel k uspehu zajezitve virusa. Zahtevajo tudi takojšnje odprtje kozmetičnih in frizerskih salonov, čeprav vemo, da prihaja v teh okoljih do neposrednih in tesnih medsebojnih stikov. Medtem lahko beremo, da imajo v  nekaterih okoljih v Italiji omejitev gibanja na polmer enega kilometra, ampak tam nimajo opozicije, kot v Sloveniji. Zavedajo se, da so ukrepi nujni in predvsem pomembnejši od političnih apetitov.  

Sklicujejo se na uporabo zaščitnih sredstev, ki naj bi bila v frizerskih in kozmetičnih salonih mogoča, vemo pa, da se virus lahko širi tudi ob nepravilni ali ne dovolj striktni uporabi zaščitnih sredstev, kar se je pogosto dogajalo celo med zdravstvenim in medicinskim osebjem ponekod v tujini. Spomnimo se žrtev okužb med zdravniki in drugim zdravstvenim osebjem na Kitajskem, v Italiji in drugod.

Poleg drugega je znano tudi, da vlada načrtuje odprtje teh lokalov, vendar ne pred prvomajskimi prazniki. Hvala samemu Bogu, da vlada ne hiti in ukrepe sprošča postopoma. Načelo postopnosti je tukaj zelo pomembno. Politika skakanja v nepreverjen bazen se, kot vemo, ni izšla.

Gre torej za nespametne politične in ne strokovne zahteve opozicije, kar je vsaj v tem primeru zelo škodljivo in nevarno, saj gre za naše zdravje in življenja, kot pogosto rečem. Ocenjujejo, da se jim to politično splača, ker pač nimajo drugih idej, temeljijo pa na ločevanju in izključevanju, kar je bilo od njih že mnogokrat v preteklosti izkazano in dokazano. Pametnejša in predvsem koristnejša politika bi bila sodelovanje v korist vseh nas, da se izvlečemo iz te situacije, potem pa se lahko vsi skupaj vrnemo nazaj k borbi za oblast. Predvsem živi in zdravi, kajne? Žal to ne uspe in slutnja ob imenovanju nove vlade, da nova opozicija ne bo sodelovala, se je žal uresničila. Predlogi in pobude so seveda dobrodošle, rušiti vse tisto, kar je dokazano uspešno in koristno pa se mi zdi izrazito destruktivno.

Zaključek

Kaj naj rečem? Posledice epidemije in pandemije so že tukaj, še več jih lahko pričakujemo, ampak prepričan sem, da zmoremo predvsem dvoje. Še malo stisniti zobe, potem pa se ponovno pobrati in na polno zaživeti. Sam sem prepričan, da bo zaradi mnogih spoznanj po vsem tem ne le drugače, ampak na mnogih področjih celo bolje.

Naj še enkrat ponovim, da obstoj virusa ni nikakršna zarota. Je več kot očitno tukaj, povzroča posledice in z njim se moramo hočeš nočeš odločno in vztrajno spopadati. Nihče nima pravice zaradi kakršnihkoli interesov dopustiti kakršnihkoli človeških žrtev. Še posebej ne politika.

Še vedno velja, da #OstaniDoma, če se le da.