Pred 150 leti se je rodil sovjetski voditelj Lenin, njegov duh še vedno straši po Rdečem trgu

V sredo bo minilo 150 let od rojstva prvega voditelja Sovjetske zveze Vladimirja Iljiča Uljanova – Lenina. Zaradi novega koronavirusa so morali slovesnosti ob tej obletnici odpovedati, so pa ruski komunisti ljudi pozvali, naj na oknih izobesijo sovjetske zastave.

“Lenin živi,” so ob obletnici zapisali v ruski komunistični stranki. “Vse življenje je posvetil idejama pravičnosti in boljšega življenja – ne samo za kasto bogatih oligarhov, ampak za vse ljudstvo,” so dodali.

150. obletnico rojstva voditelja oktobrske revolucije leta 1917 so želeli obeležiti s številnimi slovesnostmi in dogodki. Vendar pa so morali večino zaradi epidemije novega koronavirusa, ki je močno prizadela tudi Rusijo, odpovedati, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Komunistična stranka je zato Leninove privržence pozvala, naj v sredo na oknih izobesijo rdeče zastave, kdor jo še ima. Kdor je nima, pa lahko izobesi tudi rdečo brisačo.

Vodja stranke Genadij Zjuganov bo kljub omejitvam gibanja, ki so namenjene zajezitvi virusa, položil venec pri mavzoleju z Leninovim balzamiranim truplom na Rdečem trgu v Moskvi. Mavzolej, ki še danes privabi številne turiste, je sicer zaradi koronavirusa zaprt.

V stranki Leva fronta pa so ljudi pozvali, naj k Leninovim spomenikom po vsej državi položijo cvetje. Teh je samo v Moskvi več deset. Številni spomeniki so še vedno tudi v 15 nekdanjih sovjetskih republikah.

Ob jubileju je priljubljeni ruski zgodovinski časnik Diletant Leninu posvetil zvezek, v katerem pišejo o atentatu nanj, ki ga je avgusta 1918 izvedla anarhistka Fani Kaplan, kremeljskih intrigah in njegovi smrti 21. januarja 1924.

22. aprila 1870 rojeni Lenin je umrl pri 53 letih, pri čemer pa še vedno ni povsem jasno, zakaj tako mlad. Uradno sta razloga posledice atentata in skleroza. Časnik omenja tudi možnost, da je umrl za sifilisom.

Ob obletnici pa se znova postavlja vprašanje, zakaj ga skoraj sto let po smrti še vedno niso pokopali. Za pokop se zavzema predvsem ruska pravoslavna cerkev, ruski predsednik Vladimir Putin pa temu nasprotuje.