Kritika nekritičnosti

Piše: Pavel Ferluga, publicist

Zadnje čase se veliko  prireja domoljubnih prireditev, ki so nedvomno domoljubne in nacionalno važne, a kljub temu odmevajo precej bojazljivo, bolje rečeno politično »korektno«, da ne vznemirjajo večino »rdečezvezdnih slovencev-internacional-socialistov« vzgojenih od »tršič« in tovarišev (vojakov revolucije). Ko gledam prenose teh prireditev na NOVA24TV, sem sam navdušen, a ne morem mimo dejstva, da nekaj manjka glede nacionalnega poguma predstavitve resničnosti zgodovinskih dejstev. Krasna je bila prireditev blagoslova slovenske zastave, čeprav je onesnažena z grbom, ki bolj spominja na socialistično preteklost, kot na nacionalno heraldiko (grb so osnovali nedvomno udbovci). Po tolikih letih vpliva »naših šol« na absolvente vseh nivojev izobraževanja, je ta vpliv, pustil genetski spomin zgodovinskega balasta vseh raznoraznih socializmov, ki se naslanjajo v glavnem na Marxizem-Leninizem etc., s prepričanjem, da ni boljšega sistema od levega ENOUMJA po meri trenutne vrhuške CK-jev Partije, v različnih deželah, z vsemi razlikami etničnih tradicij, prilagojenih elementarni ideološki doktrini.

Glavna značilnost te metode izobraževanja, je izbris NACIONALNE (narodne) IDENTITETE, kot vzroka najhujše zasvojenosti s ŠOVINIZMOM in nestrpnostjo do vseh »drugačno mislečih«. Ta drugačnost je v glavnem mišljena v smislu internacional socializma, ki sloni prav na izbrisu naravne drugačnosti posameznih etnij in njih verovanj. Uravnilovka najnižje izobrazbe »folka«, je glavni cilj teoretikov Frakfurtskih »intelektualcev« Marksistične »kulturne« matrice, ki je vedno bolj aktivna po splošnem samodejnem kolapsu levih državnih sistemov, ne glede na nacionalno-verske raznolikosti. Reševati utopijo Enoumja za vsako ceno, je cilj novih metastaz prilagodljivih rakavih socializmov.

Kot zamejec (ali predmejec, če vam tako ugaja) sem imel priliko videti od blizu, še v najstniški dobi, metamorfne pripetljaje sonarodnjakov, v razumljivem strahu do agresivnih sosedov druge nacionalnosti, ki je obenem bila podzavestno všeč našim »svojevrstnim hlapcem«, glede na njeno socialistično bistvo, čeprav šovinistično (fašistoidno) nacional-socialistično. Nemalo sonarodnjakom je bil všeč Mussolinijev socialni sistem, ki je obetal pozitiven zasuk v korist »malega človeka« italijanskega državljanstva (n. pr. ustanovitev »Istututo Nazionale della Previdenca Sociale« – INPS). Črno-cofarjev v zamejskem slovensko-etičnem ozemlju ni manjkalo, pa ne le v Rapalskih mejah, ampak celo čez. V koncu 20.stol. po Kristusu so imeli socializmi »magičen priokus« skrbi za obubožan proletariat, malce manj za kmečko prebivalstvo. Znana so bila okupirana slovenska naselja teh navdušencev, kjer so izstopala prav tista, ki so po vojni bila najbolj rdeče-zvezdnata (Trebče, Sv.Križ, Repen itd. ) Tudi otroci rojeni v tem času, so dobivali imena (Benito, Adua, Italo itd., značilna za laško nacional-socialistično imperialno miselnost »dell’era fascista«. Kar ni uspel Mussolini dokončati, je to uspelo povojni PCI-PSI, ki sta v bistvu (vsaj v oziru na narodne manjšine) povsem nacional-socialistični. Tem vpisanim v »Fascio« ni manjkalo dela in bonitet, zato niso bili preganjani s konfinacijo, zapori in drugim šikaniranjem, katerega so bili deležni bolj pokončni Slovenci, ki se niso uklonili novi črni nacional-socialistični oblasti. Tu ne smemo pozabiti, da je bil fašizem, ob njegovem nastanku, deležen navdušenega odobravanja vseh evropskih socializmov in njih adeptov. Redki so bili skeptični in še ti le iz bolj elitnih krogov družbenih razredov. »Naši« so povsem nekritični glede poimenovanja desnice v fašizem, kar je bil imperativ Stalina v hladni vojni z zahodom!

Najbolj opazno je v zamejstvu, kjer je veljala »jugo-rečenica« v raznarodovalni praksi, ki je trdila, da morajo vse slovenske stranke izginiti in zamejci naj volijo italijanske leve stranke v korist vesoljnega proletariata.. To »maksimo« potrjuje dejstvo, da so sami takoj ukinili vse levosučne slovenske povojne stranke (Razen, seveda, SDZ- Slovenske Demokratske Zveze,ki sta jo vodila tigrovca Josip in Branko Agneletto) in ubogali Titovo »boljševistično priporočilo«. Zgodilo se je še, da je Partija PCI tudi »svetovala«, naj naši ljudje dajo svoje otroke v laške šole, ker so bile slovenske šole, baje, vodene od »belogardistične bande« (sic!). Agitprop je bil zelo aktiven na našem Krasu v omalovaževanju »LIPARJEV« (znak stranke je bila lipova vejico, ki jo je naknadno prevzela SSk z zasukom v desno sredinsko smer po zaslugi klerikalnih elementov). Zato sem sam proti desni sredini, ker historično dokazano, da le ta, daje roko levici, ki nima sredine in s tem sredinci izgubijo »glavo«.

Nekritičnost »naših slovencev« v zamejstvih, je povsem prevladala, saj o nacionalni zavesti (narodnjaštvu) NI NITI TROHICE, kar dokazuje vsakoletna poplava rdečih cunj na Kraški planoti 1. maja, ki se nadaljuje celo leto in popo0lna odsotnost slovenske zastave, ki bi pričala o narodnosti Kraševcev. Ogabno!. Dokler naš človek ne bo razumel te »logike« socializmov, ki niso v ničemer socialni, bo vsak trud v narodno zavest zaman..

Samo poglejte naše kmete na Krasu, ki prirejajo »osmice« in pri tem rabijo dvojezičnost (v razliko z Južnimi Tirolci) ali celo samo italijanščino in nabavljajo tuje natakarice, ki slovenščine sploh ne znajo, ker so iz raznih dežel prišlekov, tako, da prisilijo slovenskega obiskovalca, da rabi laščino ali kak drugi jezik, razumljiv samo novim zaposlenim. Taka nacionalna zavest, da te kap. Kaj takega se ne zgodi ostalim italijanskim manjšinam na Tirolskem in Val d’Aosta-ncem.

Ker so Italijani spretno prebarvali – prepovedali besedo »fašizem« in ga spremenili v bistvu v »nacional-socializem« (destra Nacionale- nacionalna desnica), so tudi izrabili priliko Stalinove označbe fašizma z »desnim ekstremizmom«. Ta Stalinova floskula je imela v vsej Evropi in svetu, neverjeten razmah, da še danes nekritičnemu Evropejcu, ki ni okusil komunističnih vlad, je jasno, da fašizem je Desnica, ne glede na dejstvo, da so bili, toliko Hitler,kot Mussolini in Tito s Stalinom SOCIALISTI-Marxisti (Mussolini je bil celo urednik glasila AVANTI, danes še vedno glasilo PSI), kar je daleč od DESNICE. Kar ti ljudje ne morejo razumeti, da noben socializem (niti krščanski ali muslimansko teokratski) ne more biti desnica, ker so vsi socializmi ENOUMNI (zato se ni čuditi, da še danes nekateri so prepričani, da je Stalin imel prav, čeprav je že ameriški gen. Patton predlagal nadaljevanje vojne desnih zaveznikov nad SSSR. Umrl je, na žalost demokracije, v avtomobilski nesreči (zame dvomljivi). Ne smemo pozabiti, da tudi Angleži so bili zelo dvomljivi zavezniki zmagovite desnice.

Z današnjo vlado, je na našo srečo, bila izvoljena dr. Helena Jaklitsch kot minister brez listnice in predstavnica Urada za Zamejce in Slovence po svetu, ki je desno pluralistično navdihnjena tako, da bo, vsaj upam, malce drugače obravnavala zamejsko »slovensko levico«, ki je z njenimi organizacijami (posebno kulturno-športnimi) v sklopu SZGZ, raznarodovalno orožje laškega nacional-socializma, podobnega »našim eco-liberalnim LEVIČARJEM, ki bi najraje izbrisali državo SLOVENIJO.

Zato ponovno opozarjam »desne sredince«, da levica nima sredine, če ne, kot kuliso za diktatorski prevzem s poznejšo uvedbo ENOUMJA! Zgodovina nam hrani neizpodbitne  dokaze te strategije enoumja socializmov. Prav zaradi Korona virusa, vsaj zgleda, naši ljudje le doživljajo dvome v lažnivo zgodovinopisje diktatorskih socialistov. Tudi dejstvo, da Kitajski državljani že začno dvomiti v »partijsko svetost«, saj sami izjavljajo, da jim vlada prikriva resnično stanje v državi. Ko se je prvič pojavil cobis-19, sem takoj pomislil na delovanje laboratorijev za biološko orožje in je virus, načrtovano ali naključno »pobegnil« in okužil svet. Pri nas daje že sadove oddaja »Kdo vam laže?« na NOVA24TV. Zato spomnimo se A. Kőstlerja, ki pravi: »Partija pozna samo en zločin: ODKLON OD NJENE LINIJE in samo eno kazen: SMRT«. (Arthur Kőstler – “Sončni mrk”).