Mineva 80 let od smrti enega največjih pisateljev 20. stoletja Mihaila Bulgakova

Pred 80 leti je umrl ruski pisatelj in dramatik Mihail Bulgakov, ki je v svojih delih združeval realizem in fantastiko s pridihom satiričnega. V svetovni literarni vrh se je vpisal z romanom Mojster in Margareta, ki ga je pisal od leta 1928 pa vse do smrti. Objave romana ni dočakal; prva cenzurirana verzija je v Sovjetski zvezi izšla leta 1966, roman pa je v celoti izšel šele leta 1973.

Mihail Afanasjevič Bulgakov se je rodil leta 1891 v Kijevu. Bil je eden izmed sedmih otrok profesorja na kijevskem semenišču in nekdanje učiteljice. Svojo umetniško nadarjenost je začel izkazovati že v mladosti, v gimnaziji je začel pisati gledališke tekste. Kljub ljubezni do književnosti in literatov, kot so Gogolj, Puškin, Dostojevski in Dickens, se je vpisal na medicino in pozneje nekaj delal kot zdravnik.

Bulgakov je obveljal za avtorja, ki je razumel svoj čas zunaj propagandnih okvirjev politike in je bil ves čas kritičen do sovjetske oblasti. V številnih svojih delih je kritiziral in ironiziral politični sistem, zato so nekatera izšla s precejšnjim časovnim zamikom.

Problem oblasti, ki zavira individuum, spodbuja kolektivizem in pri tem krši človekove pravice, ter splošna vprašanja o svobodi in moralnem ravnanju, se v različnih oblikah pojavljajo skoraj v vseh njegovih delih, začenši z zbirkami novel in kratke proze: Zapiski mladega zdravnika, Zapiski na manšetah, so ob izdaji prevoda Morfij in druge zgodbe leta 2016 zapisali pri založbi Goga.

Bulgakov je leta 1917 zbolel, čemur so sledila obdobja depresije. Da bi lažje prestal bolezen, si je bolečine lajšal z morfijem. Njegovo delo Morfij, izdano leta 1926, opisuje prav to stanje.

Za časa življenja je bil Bulgakov najbolj znan po svojih igrah, ki jih je pisal za moskovsko Umetniško gledališče Konstantina Stanislavskega, zaslovel pa je posthumno oziroma z romanom Mojster in Margareta, ki je v celoti izšel šele leta 1973.

Roman velja za mojstrovino 20. stoletja. Bulgakov je pri pisanju veliko črpal iz literarne zgodovine. Osrednji motiv predstavljata Jezus in Poncij Pilat, večkrat je citiran Puškin, očitna pa je tudi referenca na Goethejevega Fausta.

“Če nam torej uspe mojstrovino Bulgakova prebirati skozi identifikacijo z Moskvo tridesetih in če prestopimo na vlak bralne počasnosti, bomo lahko hkrati občudovali političnost dela, uživali v besednem slogu pripovedovanja in se še peklemansko dobro zabavali ob cinizma in sarkazma polnem humorju,” je v recenziji ob novem slovenskem prevodu Janeza Gradišnika leta 2003 zapisal Bernard Nežmah.

Roman je doživel številne dramatizacije in filmske priredbe. Prvo slovensko dramatizacijo Mojstra in Margarete so v režiji Jerneja Lorencija v sezoni 2006/2007 uprizorili v Mestnem gledališču ljubljanskem, leta 2013 pa je predstavo za SNG Drama Maribor režiral Janusz Kica.

Pisatelj je umrl na današnji dan leta 1940 v Moskvi.