Izzivi vladne politike

0

V proporcionalnem volilnem sistemu je zelo težko doseči trdne koalicije. Pozitivna plat tega je, da to otežuje možnost zlorabe oblasti, negativna pa nizka možnost izvedbe potrebnih reform, ki bi omogočile življenje v bogati in uspešni družbi. Vseeno želim omeniti nekaj glavnih izzivov s katerimi se v Sloveniji spopadamo in se bomo tudi v prihodnosti. Opozorim naj, da bo današnja kolumna nekaj glavnih problemov predvsem predstavila, v prihodnosti pa bom skušal opisati, kako se z izzivi spopasti.

Demografija

Vir: SURS

Kot je razvidno iz zgornjih dveh slik, se bo starostna struktura v 30 letih izrazito poslabšala. Danes v Sloveniji živi 1009.455 ljudi starih od 26 do 60 let, po projekcijah pa bo teh leta 2050 samo še 820.562. Po drugi strani je tistih, ki so stari 61 in več danes 540.682, medtem ko jih bo leta 2050 kar 720.408. Ti trendi bodo povzročali pritiske na javne finance in morebitna medgeneracijska nasprotja. Vlada bo morala vzdržnost pokojninskega sistema reševati z naslednjimi ukrepi:

Hitrejši prihod delovne sile na trg dela
Kasnejši odhod iz trga delovne sile
Čim večja produktivnost delovno aktivne populacije
Zagotavljanje pokojnin iz drugih stredstev

Za zagotovitev lepe starosti bo vlada morala čim hitreje pripraviti spremembe pokojninske zakonodaje, katera bo dolgoročno zagotovila vzdržnost pokojninskega sistema.

Produktivnost

Vir: UMAR

Kot je razvidno iz zgornjih dveh grafov, Slovenija zaostaja za povprečno razvitostjo Evropske unije. Leta 2018 je BDP na zaposlenega za evropskim povprečjem zaostajal kar za 17%. Ugotovimo lahko, da je povprečna rast produktivnosti v obdobju 2000–2008 znašala 3,4 %, v letih 2009–2018 pa zgolj 1 %. Če ne upoštevamo kriznega padca leta 2009 ugotovimo, da je rast v obdobju 2010-2018 znašala 1,8 %, kar je skoraj pol manj, kot v obddobju pred krizo. Medtem ko se je kakovost delovne sile ves čas izboljševala, pa so v obdobju po krizi zaostajale investicije in tehnološka komponenta, katera je za rast produktivnosti ključna. Sprejeti bo potrebno ukrepe, ki bodo posprešili tehnološko preobrazbo gospodarstva in javne uprave, saj je prav rast produktivnosti tista, ki na dolgi rok določa našo blaginjo. V obdobju negativnih demografskih trendov pa je pomen produktivnosti še toliko večji.

Zdravstvo

Že iz medijev lahko izvemo, da je Slovenija neuspešna pri izvedbi zdravstvene reforme. Poleg potrebe po zmanjšanju korupcije in izboljšane organizacije našega zdrastvenega sistema se moramo zavedati, da na vzdržnosti zdravstvenega sistema pritiskajo tudi objektivni dejavniki.

Vir: Eurostat

V Sloveniji kar tretjino smrti povzroči rak, zdravljenje tega pa je vedno bolj uspešno, a onkološka zdravljenja po drugi strani povzročajo tudi vedno večji pritisk na zdravstveno blagajno. Najhitreje rastejo izdatki ZZZS-ja prav na področju onkoloških zdravil, rak pa se pogosteje pojavlja pri starejši generaciji. Zdravstveni sistem bo potreboval temeljito reformo, ki se bo v prvi vrsti lotila organizacijskih vidikov, kljub temu pa empirična dejstva kažejo, da se precejšnjemu povečanju sredstev za zdravstvene namene ne bomo mogli izogniti.

Varnost

Slovenija je varna država, žal pa globalni trendi kažejo, da varnost ni samoumevna. Migracije, kibernetski napadi ter oslabljeni varnostni sistemi v Republiki Sloveniji lahko kaj kmalu Slovenijo izrinejo iz vrha varnih držav. Brez politik, ki bodo Slovenijo ohranjale v vrhu varnih držav, si tudi gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja ne moremo predstavljati.

Zaključek

Naštel sem 4 ključna področa okoli katerih bi si želel nekaj več političnega konsenza, nato pa oblikovanje Vizije, ki bo odgovorila na vprašanja kako tovrstne izzive reševati. V prihodnosti bom v kolumnah tudi na to temo podal nekaj predlogov.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen