Pri obvladovanju raka med izzivi hitrejša diagnostika ter ureditev paliativne oskrbe in celostne rehabilitacije
Združenje slovenskih organizacij bolnikov z rakom Onko Net in strokovnjaki s področja onkologije so na današnji okrogli mizi opozorili na naraščanje bremena raka v Sloveniji. Med ključnimi izzivi so izpostavili zagotavljanje kadrovskih, prostorskih in finančnih virov ter pozvali k ureditvi paliativne oskrbe in celostne rehabilitacije.
V Sloveniji danes živi več kot 107.000 ljudi, ki so nekoč zboleli za rakom. Ta bolezen je po besedah vodje registra raka na ljubljanskem onkološkem inštitutu Vesne Zadnik že prvi javnozdravstveni problem, celo pred srčno-žilnimi boleznimi. Pojavnost rakavih obolenj se bo zaradi staranja prebivalstva povečevala, eden od ključnih ciljev stroke pa je tako upočasnjevanje trenda pojavnosti, je poudarila Zadnikova.
Področje onkologije se razvija izredno hitro, zdravljenje in diagnostika pa sta vse bolj usmerjena v bolnika in zato tudi veliko bolj zahtevna. Organizacije bolnikov z raki raven onkološkega zdravljenja v Sloveniji pozdravljajo in ocenjujejo kot dobrega, sej se lahko postavi ob bok najrazvitejšim evropskim državam, je povedala predsednica združenja Onko Net Kristina Modic.
Področja, ki jih je po besedah Modičeve še treba izboljšati, pa so predvsem zgodnje odkrivanje bolezni, pravočasna diagnostika, čimprejšnji začetek zdravljenja, zdravljenje v varnih in ustreznih prostorih ter celostno urejena rehabilitacija in paliativna oskrba.
V. d. strokovnega direktorja ljubljanskega onkološkega inštituta Viljem Kovač je med največjimi dosežki slovenske onkologije izpostavil presejalne programe, ki so eni najuspešnejših v Evropi. Velika težava pa po njegovih besedah ostajajo kadri in prostorska stiska. Velike razlike so tudi po regijah, prebivalci z vzhoda države recimo gredo kasneje k zdravniku, pogosteje tudi odklanjajo zdravljenje, je stanje še opisal Kovač.
Če je zgodnje odkrivanje raka ciljnih skupin v presejalnih programih zelo uspešno, pa je zgodnja diagnoza ob sumu onkološke bolezni pri ostalem prebivalstvu zaradi dolgih čakalnih dob možno otežena. V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana je ozko grlo predvsem pri slikovnih preiskavah za rake prebavil ter ginekološke in urološke rake, je opozorila strokovna direktorica UKC Ljubljana Jadranka Buturović Ponikvar.
Težave s primerno opremo je izpostavil tudi generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Marjan Sušelj. Po njegovi oceni se je to področje v zadnjem desetletju preveč zanemarjalo. Opomnil je še, da je del raka povezan z razvadami, kot sta kajenje in uživanje alkohola. Upravičeno je razmišljanje, da bi se del trošarin namenil zdravstvu, je izpostavil.
Več strokovnjakov je danes poudarilo, da imamo v Sloveniji na voljo dobra in sodobna onkološka zdravila. Generalna sekretarka mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb Barbara Stegel je ob tem dodala, da bi se dalo skrajšati čas razvrstitve nove terapije v Sloveniji po odobritvi evropske agencija za zdravila. Povprečni čas za razvrstitev onkoloških zdravil je namreč skoraj 500 dni.
Na omizju je bilo slišati tudi več pozivov k sistemski ureditvi celostne rehabilitacije. Ministrstvo za zdravje po besedah generalne direktorice direktorata za javno zdravje Mojce Gobec trenutno podpira dva ciljna raziskovalna programa na tem področju, s katerima bodo iskali najboljši možni način, kako celostno rehabilitacijo vpeljati v redno dejavnost.
Koordinatorica celostne rehabilitacije pri državnem programu obvladovanja raka Lorna Zadravec Zaletel je med težavami pri tem izpostavila zagotavljanje mreže izvajalcev. Primanjkuje namreč predvsem kliničnih psihologov. Predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana Samo Zver pa je opomnil tudi na pomen socialne rehabilitacije, ki bi bolnikom pomagala k lažjemu vključevanju v vsakodnevne aktivnosti.