Pogajanja o večletnem proračunu EU prehajajo v odločilno fazo
Pogajanja med članicami EU o prihodnjem večletnem proračunu unije za obdobje 2021-2027 prehajajo v odločilno fazo. Te dni se pričakuje najnovejši kompromisni predlog, ki ga bo pripravil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Svoja najnovejša stališča bo danes sprejel tudi Evropski parlament. Naslednji teden sledi izredni proračunski vrh EU.
Michelov kompromisni predlog bo nasledil predlog prejšnjega finskega predsedstva EU z začetka lanskega decembra, s katerim ni bil zadovoljen nihče, ne države, ki so neto plačnice, ne države prejemnice iz t. i. kohezijskega bloka.
V proračunskih pogajanjih se vselej bije bitka med neto plačnicami, ki želijo čim manjši obseg proračuna, in neto prejemnicami, ki nasprotujejo zmanjševanju kohezijskih sredstev. A tokrat so stališča bolj vsaksebi kot kdajkoli prej.
Pogajanja otežuje tudi vpliv brexita, saj je unijo zapustilo Združeno kraljestvo kot eden največjih neto plačnikov, EU pa želi okrepiti tudi financiranje novih izzivov, kot so podnebne spremembe, digitalizacija, varnost in raziskave. Zato je praktično neizogibno zmanjšanje obsega financiranja dveh glavnih stebrov proračuna EU, kohezijske politike in skupne kmetijske politike.
Celoten finančni okvir bi v skladu s finskim predlogom znašal 1087 milijard evrov oziroma 1,07 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) 27 članic EU, torej brez Združenega kraljestva, ki je na izhodnih vratih EU.
Evropska komisija je sredi leta 2018 v prvotnem predlogu predvidela skupni obseg v višini 1,11 odstotka BND EU, kar bi bilo približno na ravni trenutnega obsega proračuna unije in okoli 48 milijard evrov več od predloga finskega predsedstva.
Evropski parlament si je v prvotnih predlogih želel obseg v višini 1,3 odstotka BND EU, neto plačnice v proračun povezave, med katerimi so Nemčija, Avstrija, Nizozemska, Švedska in Finska, pa želijo obseg proračuna zmanjšati na okoli en odstotek BND EU, kar bi bilo približno 100 milijard evrov manj od predlogov komisije. Obenem pa želijo ohraniti tudi vse obstoječe rabate oz. popuste.
Finska je v svojem predlogu glede na prvotne številke Evropske komisije predlagala dodatne reze na področju kohezije, za Slovenijo pa je bil ta predlog na področju kohezije po navedbah pristojnih celo najbolj neugoden med vsemi državami in je predvidel zelo občutno zmanjšanje teh zelo pomembnih razvojnih sredstev.
Zato je prva prioriteta države, ob zavedanju, da je zaradi višje ravni razvoja in splošnega položaja v EU določen upad neizogiben, v pogajanjih doseči čim manjše krčenje kohezijskih sredstev in obenem čim boljši položaj za Zahodno Slovenijo, katere razvitost že presega povprečje EU. V tej luči Slovenija upa, da je Michel njene poglede upošteval. Prejšnji teden se je namreč v Bruslju med drugim srečal tudi s premierjem, ki opravlja tekoče posle, Marjanom Šarcem.
Šarec bo prihodnji teden tudi sodeloval na izrednem vrhu EU na temo prihodnjega večletnega proračuna. Že pred tem bo svoja najnovejša stališča v pogajanjih o večletnem proračunu EU danes sprejel tudi Evropski parlament. (sta)