Konec vladavine manjšine

Dovolj smo trepetali in sklanjali glave

Piše: Davorin Kopše

Proti samostojni in neodvisni Sloveniji je bilo zgolj 1,5 odstotkov, kasneje pa so pretežno vodili državo

Večino časa so nam v samostojni Sloveniji vladali predstavniki tistih, ki so v manjšini. Naj poudarim, da tokrat ne govorim o volilnih rezultatih, čeprav smo imeli manjšinsko vlado. Gre za strukture kontinuitete, ki so preko različnih vzvodov obdržale vpliv in moč za izkoriščanje svojega izrazitega monopola. Na ta način so si nezaslužni razdelili pogačo, pripadajočo drugim in vzeli so si priložnosti, ki pripadajo vsem.

Demokracija, svoboda, volitve, oblast

Ni več treba poudarjati kdo je junija 2018 v Sloveniji zmagal na parlamentarnih volitvah. To je bila Slovenska demokratska stranka, ki so jo monopolisti nad javnim življenjem po volitvah na znan način potisnili na stran – v opozicijo. Pri tem so v prvi vrsti sodelovali dominantni mediji pod njihovim nadzorom, ki so ves čas podpirali antijanša in antisds politiko, pri čemer so se največkrat sklicevali na strah, ki bi ga naj povzročala SDS. Strah so utemeljili na laži, da je to ekstremno desna stranka. Niti enega, niti drugega niso znali nikoli pojasniti z dejstvi oziroma argumenti. V tem kontekstu je edino dejstvo to, da dejstev ni. Strah je elite, ki se nezasluženo bogatijo na račun drugih (manjšina na oblasti jemlje večini). To je strah pred izgubo privilegijev je velikanski. Očitno so se zelo navadili na življenje na veliki nogi, kjer lahko ležerno trošijo tuj denar. Kdo seje strah pove že dejstvo, da preko Mladine šuntajo ljudi naj pridejo v petek 28. februarja (jutri) demonstrirat proti nekakšnemu sovraštvu. Že znana gesla za množice, da bi t.i. prvorazredni z manipulacijami obdržali svoje pozicije, izgubljajo svojo moč. O tem sem v trenutku, ko to pišem, popolnoma prepričan. Je pa treba poudariti, da jih nekateri mediji že spremljajo in o njih poročajo v pozitivni luči. To so spet tisti, ki so ob predsednikovi razglasitvi Janeza Janše za kandidata za mandatarja še enkrat več neumno spraševali o tvitanju. Pošteni in delovni ljudje, ki imajo sposobnost presojanja, se nimajo česa bati, le neumnosti morajo izzveneti.

Dne 27. januarja smo se s prispodobnim skokom v prazen bazen znebili produkta manipulativnega medijskega dosežka Marjana Šarca, ki je bil tako rekoč glede na demokratične standarde pomotoma na čelu slovenske vlade. Mediji v rokah kontinuitete so tudi po tem dogodku v strahu pred normalizacijo nadaljevali v svojem značilnem slogu. Ko so se ta čas končno začele aktivnosti za sestavo vlade v okviru volilnega rezultata in skupnih programskih točk štirih strank, so začeli dominantni mediji orkestrirano poročati o razkolih znotraj morebitnih koalicijskih partnerjev. Vse s ciljem preprečitve sestave nove vlade, za kar je na podlagi volilnega rezultata edini primeren Janez Janša. Najboljša tarča za povzročanje nove zmede na političnem parketu se jim je zdela Stranka modernega centra (SMC). No, tukaj so padli na finte Janija Möderndorferja, ki je med poslanci najbolj prepojen s sovraštvom do Janeza Janše in SDS, kar je večkrat demonstriral z različnimi sovražnimi izjavami tako v parlamentarnih razpravah kot tudi pred kamerami. Spomnim naj le na dogodek v DZ, ko je z zares sovražnim izrazom na obrazu predsednika SDS Janeza Janšo slabšalno imenoval s princem teme. Ker je šla njegova retorika očitno predaleč, je moral vmes poseči predsedujoči podpredsednik državnega zbora Matjaž Tanko, ga opozoriti in ker ni zaleglo je bila seja prekinjena, da so ga vsaj malo pomirili.

V nadaljevanju pogajanj za sestavo vladne koalicije se je izkazalo, da so vse pogajajoče se stranke tvorno sestavljale skupen program in vsakodnevno v nastajajočo koalicijsko pogodbo dodajali usklajene točke. Vse štiri partnerice so na svojih organih strank potrdile usklajeno besedilo in to razglasile 25. februarja 2020, ko so tudi podpisale novo pogodbo. V tistem trenutku se je tudi izkazalo, da je bil Jani Möderndorfer edini, ki ni razumel nastale situacije in je glasoval proti, kar pa ni rešilo njegovega statusa poslanca. Jani Möderndorfer ne bo več poslanec, kar zaradi njegovega načina in odnosa tako do kolegov poslancev, kot do politike in obravnavanih vsebin za vse nas, še posebej pa za sestavo parlamenta, pomeni precejšnje olajšanje. Jani Möderndorfer je namreč nadomestni poslanec. V DZ je zamenjeval Mira Cerarja, ki je zasedel ministrski položaj. Po imenovanju nove vlade se bo Cerar vrnil v DZ. Sicer to še ni potrjeno, ker se lahko Cerar odpove mandatu, ampak to ni zelo verjetno, saj Cerar zaradi nenadnega in nenapovedanega odstopa Šarca ni imel časa za pripravo oziroma načrtovanje česa drugega. Če se bomo v prihodnje želeli izogniti tovrstnim poslancem, kot je Jani Möderndorfer, bomo morali biti vsekakor na to pozorni že preden bomo šli na volitve.

Kaj bo osnovna naloga nove vlade

Včeraj 26. februarja 2020 je predsednik republike na podlagi svoje ocene po posvetovanjih uradno predlagal predsednika SDS Janeza Janšo kot kandidata za mandatarja. Parlament ga bo na tajnem glasovanju potrdil z najmanj 46 glasovi. V naslednji fazi bodo stekli pogovori med koalicijskimi partnerji o kadrovskih rešitvah znotraj koalicije. Ko bo sestavljen seznam ministrov, bodo le ti po zaslišanjih na pristojnih parlamentarnih telesih potrjeni za ministre. Po do sedaj znanih razpletih namreč ne dvomim več v potrditev celotne vlade, upam le, da bo to čimprej in da bo vlada postala hitro operativna.

V tem času bi izpostavil nekatere pomembne izzive

Vlada s polnim mandatom se bo poleg rednih vladnih nalog morala najprejsoočiti s stanjem v državi na področju zdravstva, saj vemo, da nas med drugimi problemi na tem področju že z vseh strani obdaja novi koronavirus, ki je prišel v Evropo iz Kitajske. V trenutku, ko to pišem v Sloveniji po mojih informacija še ni bila potrjena nobena okužba, glede na dogajanja drugod pa to lahko pričakujemo zelo kmalu. Čas lahko merimo v urah ali v najboljšem primeru dnevih. Vlada bo morala posneti stanje v širšem smislu in takoj sprožiti organizacijske postopke ter nabavo ustreznih zaščitnih in finančnih sredstev, ki jih očitno ta čas ni v državi.

V naslednjih korakih lahko koaliciji vsekakor zaupamo. To utemeljujem z načinom nastajanja, kjer se je po mojem mnenju vzpostavilo potrebno zaupanje. Vsi pogajalci so namreč zelo dobro poskrbeli, da vsebina po fazah dogovorjenega in kraji sestankov niso niti v enem primeru prišli v javnost. To je bilo pomembno zaradi potrebnega miru za delo. Izkušnje z mediji, kot navajam zgoraj, niso dobre.

Zahtevne naloge bodo tudi zagotovitev varnosti glede migracij. Te niso več le varnostna in socialna grožnja, ampak v času razsajanja prej omenjenega virusa tudi konkretna dodatna grožnja zdravstvenemu stanju vseh prebivalcev in zdravstvenemu sistemu kot celoti, ki ima vsekakor omejene možnosti in zmožnosti.

Slovenija je tudi pred izzivom povrnitve mednarodnega ugleda že pred prihajajočim predsedovanjem Svetu EU, da bo potekalo v čim boljšem in ustvarjalnem vzdušju. To bo velik izziv predvsem za ministre, ki bodo tudi na evropski ravni vodili posamezne resorje, predsednik vlade pa jih bo koordiniral. To predsedovanje bo nekoliko drugačno od prejšnjega, ko je bil prav tako predsednik vlade in predsednik sveta Janez Janša. Razlika je v tem, da ima zdaj svet stalnega predsednika. Vseeno pa vloga odgovornost in pomen predsednika vlade predsedujoče države ne bo nič manjša.

Naj izpostavim še, kar se je po nepotrebnem nakopičilo zaradi vladanja nesposobnih treh preteklih vlad, ki so bile takšne predvsem zaradi njihovih predsednikov. Z vso vnemo se bo treba lotiti zaostankov na vseh področjih. Če izpostavim le nekatere: Vojsko, policijo, sodstvo, že omenjeno zdravstvo, ki ga  bo treba kot tudi prej navedene na novo konsolidirati in spraviti v normalne tirnice, trajnostno oskrbo in demografske izzive. Enako pomembno bo tudi nadaljevanje pogajanj za evropska kohezijska sredstva, kar pa bo treba porabiti v duhu kohezije tudi doma. Državo je treba usmeriti v decentralizacijo in zagotoviti skladen regionalni razvoj. Torej cilje EU preslikati tudi na državni nivo. V državi bo treba pognati razvojne cikle, ki bodo državo v tem pogledu usmerili iz stagnacije in padanja, nazaj navzgor. Nadomestiti torej zamujene priložnosti predvsem v zadnjem letu in pol, kot je ob neki priložnosti po padcu vlade povedal Janez Janša.

Glede na rezultate pogajanj in zapisano v koalicijsko pogodbo ima država in vsi mi vsekakor priložnost. Na nas je, da kritično spremljamo dogajanje in tvorno sodelujemo vsak na svojem področju in vsak po svojih najboljših močeh.

Priložnost imamo torej, da preidemo iz stanja, ko nam je zaradi različnih interesov posameznikov in skupin vladala manjšina. Ko smo se odločili za demokracijo in za vladavino ljudstva, kot je zapisano v ustavi, je bilo namreč (za)mišljeno, da smo pri vladanju udeleženi vsi ljudje. Ko nam vladajo izvoljeni predstavniki, je naša naloga, da jih kritično spremljamo in prispevamo tam, kjer lahko pripomoremo k napredku. Seveda pa je vse to svobodna odločitev vsakega posebej.

Srečno nova vlada, srečno Slovenija in srečno Slovenci. Če bo za nas, bomo lahko še komu pomagali, predvsem pa moramo na prvo mesto postaviti sebe.

Namesto zaključka

… Bog našo nam deželo,
Bog živi ves slovenski svet,
brate vse,
kar nas je
sinov sloveče matere!

… ko rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!