Sindikati voznikov v zvezi s poklicnim zavarovanjem trkajo na vest državi
Kljub odločitvam sodišč, da mora LPP voznikom avtobusov plačati neizplačane prispevke za poklicno zavarovanje, bo podobno v drugih podjetjih težko uresničiti, zlasti v zasebnem sektorju, so poudarili sindikati voznikov na okrogli mizi. Sprašujejo se, kje je bila zadnja leta država, da so delavci prisiljeni iti pred sodišče.
Lanska odločitev vrhovnega sodišča, da mora Ljubljanski potniški promet (LPP) voznikom izplačati prispevke za poklicno zavarovanje od leta 2013 naprej, je opogumila tudi druge sindikate. Tožbene zahtevke so vložili člani Sindikata voznikov avtobusov Slovenije, ki sodi pod sindikalno centralo KS 90, ter Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenje, ki je del Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Mirko Savanović iz sindikata Enotnost je na četrtkovi okrogli mizi Sindikata voznikov avtobusov Slovenije, stranke Levica in svetniške skupine Mol Levica spomnil, da bo LPP prispevke za obdobje od leta 2013 izplačal vsem voznikom, ne le tistim, ki so družbo tožili. Dogovorili so se za plačilo prek prihodnjih nekaj let.
Generalna sekretarka sindikata delavcev prometa in zvez Saška Kumer je menila, da bo v zasebnem sektorju uveljavljanje pravic delavcev težje. Povedala je, da so jim v podjetjih že dali vedeti, da bodo prispevke plačali le tistim, ki bodo to iztožili.
Kot je še dodala, se delavci v zasebnem sektorju še težje odločijo tožiti delodajalca kot delavci v javnem sektorju. “To zahteva določen pogum in izpostavljanje,” je spomnila in dodala, da se mnogi delavci tudi po pozitivni rešitvi primera LPP na sodišču za tožbe niso odločili iz strahu.
Tako Kumrova kot generalni sekretar KS 90 Damjan Volf sta ob tem opozorila na vlogo države. “Trkali smo na vrata ministrstev, inšpektoratov, finančne uprave, a smo naleteli na učinek žogice za pingpong,” je dejal Volf. Organi so se izgovarjali na nejasno zakonodajo, razdrobljene pristojnosti in podobno.
Ob tem lahko delavec toži za pet let nazaj, je opozoril Volf. “Tudi če gredo zdaj v tožbo, delodajalci profitirajo,” je dejal. Sindikat je po njegovih besedah skušal delodajalce prepričati, naj zadevo rešijo brez obremenjevanja sodišč, a so ti odgovorili, da lahko plačujejo prispevke za poklicno zavarovanje, a bodo hkrati pač zmanjšali variabilni del plač.
Poslanec Levice Miha Kordiš je medtem menil, da bi morali javni potniški promet nacionalizirati. Za javni potniški promet v lasti države se je zavzel tudi Volf, Kumrova pa je menila, da bi država morala zagotoviti, da podjetja, ki jim podeli koncesijo, spoštujejo zakonodajo.
Glede politične odgovornosti pa je Kordiš menil, da je težko kazati s prstom, saj za tržnim gospodarstvom “stoji celoten politični razred”. Pomemben je tudi pritisk, je dodal: “Če imaš pred državnim zborom 20.000 jeznih ljudi, ki bodo zahtevali, da se zakon spremeni ali upošteva, je drugače, kot če imaš notri nekaj osamljenih jezdecev.” Savanović pa je menil, da bi enak učinek pritiska doseglo 10.000 vloženih tožb.
Volf je opozoril, da sodna praksa v Sloveniji glede plačevanja prispevkov za poklicno zavarovanje ni enotna. V primeru LPP so sodišča prikimala delavcem, a pred tem so v drugih primerih sodišča razsodila tudi že v prid delodajalcev, je spomnil.
Kumrova pa je dejala še, da je v mnogih drugih panogah enako ali še huje kot pri voznikih avtobusov. Med drugim je omenila livarje in voznike tovornjakov. Samo pri slednjih letno ni plačanih 30 milijonov evrov prispevkov, je opozorila.
Voznikom avtobusov je uspelo, ker so dobro sindikalno organizirati, je še menila Kumrova. V primeru tovornjakarjev denimo, kjer deluje več tisoč pravnih oseb, mnoge z majhnim številom zaposlenih, številni vozniki pa niso niti iz Slovenije, pa je sindikalni boj “krvavo” težak. (sta/ured)