Piše: Davorin Kopše
Zaradi zmanjševanja števila rojstev v vsej Evropi lahko pričakujemo učinke tudi na rast bruto družbenega proizvoda, ki se bo drastično zmanjšala, zato potrebujemo ukrepe zdaj. Ko bodo posledice prišle, bo za ukrepanje (pre)pozno.
S stopnjo rojstev se spopada celotna Evropa, kar vodi v nekakšno demografsko nevihto. To lahko ugotovimo z dokaj preprostimi matematičnimi izračuni, v katerih upoštevamo nataliteto in mortaliteto, kar nam ob upoštevanju pričakovane življenjske dobe da rezultat starostne strukture v prihodnosti. Na tem mestu je treba poudariti, da ima Slovenija najslabšo demografsko sliko v EU in Evropi nasploh. Ja, najhitreje se staramo prav v Sloveniji.
O nataliteti se pogosto govori kot o problemu, ki ga bomo čutili čez kakih petdeset let ampak dejstvo je, da ga čutimo že zdaj, saj se ves čas poslabšuje razmerje med aktivnim in neaktivnim delom prebivalstva. Vse manj zaposlenih mora ustvarjati dodano vrednost za vse več upokojencev. Dostopni podatki nam povedo, da bo v prihodnje vsaka generacija številčno manjša za 30 – 40%.
Danes o tem problemu govori tudi politika. Vse politične opcije se potrebe po ukrepanju bolj ali manj zavedajo, saj dognanjem in številkam ni mogoče oporekati, problem je pogled na stvar in dogovor o tem kako ukrepati oziroma na kakšen način se lotiti očitno slabih obetov, če ne bomo storili nič.
Različni pristopi reševanja demografskega problema
Levičarska politika vidi predvsem sebe in pristop, ki jim zagotavlja volivce (uvoz)
Že pred leti so se pojavile okrepljene zgodbe o zgodovinskem dejstvu, da so migracije stalnica, torej da so vedno bile in vedno bodo. Na začetku temu nihče ni pripisal večjega pomena, kasneje pa se je izkazalo, da gre za načrtovanje migracij, kar pa ni več zgodovinska resnica, ampak nekaj novega. Nekoč so seveda migracije bile in dokler niso bile urejene, so vedno prinašale nasilje in obračun med staroselci in prišleki. Kdor je bil močnejši je obstal, šibkejši pa je moral oditi ali umreti. Prav zaradi tega so nastale države, ki obsegajo nacionalne teritorije, kjer živijo ljudje podobne kulture, vere, navad in običajev. Država je namreč tvorba, ki ni le servis državljanom v vsakdanu, ampak je tudi zatočišče pred nevarnostmi. Država je med drugimi nalogami odgovorna za varnost države in državljanov. Varnost je osnovna dobrina, ki zagotavlja kohezivnost (povezanost), to pa ustvarjalnost in razvoj tako v kulturnem kot v socialnem, sociološkem, ekonomskem smislu in še čem. Danes vemo, da je ideja o spodbujanju nezakonitih migracij pogubna in nacionalne države obsoja na smrt. Zanesljivo vemo, da je za te ideje organizacija Open Society, ki jo vodi Georg Soroš, investirala okrog 18 milijard dolarjev, Evropska komisija je imela z njimi 42 sestankov, v EP pa imajo med poslanci 226 t.i. prijateljev, o čemer je v Evropskem parlamentu odkrito z navedbami številk govoril poslanec Nigel Farage iz Velike Britanije. Brez dvoma lahko trdimo, da gre za zaslužke in ne za človekove pravice, pod krinko katere opravičujejo spodbujanje in celo načrtovanje množičnih migracij.
Video: https://www.youtube.com/watch?v=Y6uCGuVXBwo&feature=emb_logo
Vemo tudi to, da je bila odločitev Britancev za brexit v veliki meri prav zaradi prevelikih nekontroliranih migracij, ki jih Bruselj do zdaj ni bil zmožen enotno urediti. Na tem mestu je nujno poudariti, da je način za urejanje migracij, kot ga predvideva marakeška deklaracija, zgrešen. Predvsem je problematičen zato, ker izenačuje vse migracije, torej tudi tiste, ki so za zdaj še opredeljene kot nezakonite. Uveljaviti želijo pravico do migracij, za pravice avtohtonega prebivalstva pa jim ni mar. Te škodljive dvoličnosti ne smemo dovoliti.
Desnica in druge sile zavedanja z drugačnim pristopom
Prava politika se reševanja problemov loteva s konkretnimi ukrepi. V nekem nastopu je evroposlanka iz vrst SDS Romana Tomc poudarila: »Demografski problem ni ne lev in ne desen«, kar pomeni, da je naš skupen problem in rečemo lahko celo, da to ni le političen problem, čeprav ga mora rešiti politika. V slovenskem prostoru je problem poseben zaradi zgoraj navedenega dejstva, da se naša družba stara najhitreje v Evropi.
V Sloveniji imamo še eno posebnost in to je dejstvo, da je veliko podjetij v državni lasti, zato je med do zdaj predstavljenimi predlogi za reševanje preživetja Slovencev najboljši in najbolj dodelan predlog Slovenske demokratske stranke. Ta je predlagala zakon o demografskem skladu, ki določa prodajo nekaterih državnih podjetij in za začetek vložitev izkupička od prodaje v ta sklad. Pod okrilje sklada bi prenesli tudi nekatera državna podjetja, kar pomeni, da bi se njihov dobiček namenil za polnjenje blagajne za izplačevanje pokojnin. Navsezadnje se upokojuje tista generacija, ki je ustvarjala v preteklosti. S svojim delom je ustvarila državna podjetja in prispevala k njihovemu razvoju.
No, zgoraj navedena levičarska politika, ki vidi rešitve v uvozu nekompatibilnih z našo družbo, je tudi ta predlog, kot že mnoge druge, gladko zavrnila. V vsaki drugačni rešitvi namreč vidijo grožnjo za svojo pridobitniško držo.
Ostaja vprašanje do kdaj še in koliko nas bo to stalo.
Rešitev je torej več dojenčkov, ki se bodo rodili slovenskim parom, država pa je dolžna najprej poskrbeti za slovenske družine. Nezakonite migracije moramo ustaviti – za vsako ceno!