Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je po današnji likvidaciji visokega iranskega generala Kasema Solejmanija izjavil, da so ZDA “pripravljene na deeskalacijo”. “Ne želimo si vojne z Iranom,” je zatrdil. Vendar pa se mora Iran začeti obnašati kot normalna država in nehati podpirati teroriste v celotni regiji, je dejal za televizijo Fox News.
Če bo Iran vendarle izbral drugo pot, potem so ZDA pripravljene na “zmeren odgovor”. Provokacij Irana ameriška vlada ne bo gledala brez odgovora, je še dejal ameriški zunanji minister in dejal, da sta Irak in Bližnji vzhod s smrtjo Sulejmanija danes bolj varna in imata boljše možnosti za življenje v miru in varnosti.
V pogovoru za CNN je tudi dejal, da je Sulejmani predstavljal grožnjo Američanom. “Ne morem veliko govoriti glede teh groženj, vendar Američani bi morali vedeti, da so bila s predsednikovo odločitvijo, da se Solejmanija odstrani z bojišča, rešena ameriška življenja,” je dejal Pompeo. Po njegovih besedah je Solejmani “aktivno načrtoval veliko akcijo v regiji, ki bi ogrozila na stotine življenj”.
Vendarle se je njegov State Department odločil pozvati vse ameriške državljane, naj zaradi napetosti čimprej zapustijo Irak. Zaradi napadov proiranskih milic so tudi zaprli območje ameriškega veleposlaništva v Bagdadu in pozvali Američane, naj se območju ne približujejo. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, je več sto Američanov, ki so delali na iraških naftnih poljih, že zapustilo Irak.
Pompeo je tudi tvitnil, da se je o situaciji na Bližnjem vzhodu danes po telefonu pogovarjal z zunanjimi ministri Nemčije Heikom Maasom, Velike Britanije Dominicom Raabom in Kitajske Yang Jiechijem. Pojasnil jim je, da je bil napad na Solejmanija dejanje samoobrambe, saj da je general predstavljal grožnjo za ameriške državljane.
Nemčiji se je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa tudi zahvalil za podporo. Tiskovna predstavnica nemške vlade Ulrike Demmer je namreč pred tem sporočila, da Nemčija z zaskrbljenostjo spremlja aktivnosti Irana v regiji ter spomnila na napade na tankerje v Hormuški ožini in na savdske rafinerije. Zavzela se je za umiritev napetosti in iskanje diplomatske rešitve.
Solejmani je bil sicer eden najbolj priljubljenih vojaških poveljnikov v Iranu, za ZDA pa eden najbolj nevarnih nasprotnikov. Po mnenju Washingtona je aktivno razvijal načrte za napade na ameriške diplomate in vojake v Iraku ter v celotni regiji.
Solejmani naj bi tudi odobril zadnji napad protestnikov na ameriško veleposlaništvo v Bagdadu. Današnji nočni napad na Solejmanija je bil zato po trditvah Pentagona namenjen odvračanju bodočih iranskih napadov. (sta/ured)