EU o oživitvi operacije Sophia in drugih korakih v podporo miru v Libiji
Zunanji ministri EU danes v Bruslju razpravljajo o ponovni celoviti vzpostaviti pomorske operacije Sophia, da bi nadzirala spoštovanje embarga na orožje pred libijsko obalo, in o drugih ukrepih v podporo miru v Libiji po nedeljski berlinski konferenci, na kateri se je mednarodna skupnost dogovorila o mirovnem procesu za državo.
Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell je ob prihodu na zasedanje poudaril, da je Sophio treba oživiti in da bodo danes razpravljali o tem.
Operacija Sophia je bila vzpostavljena leta 2015, vodi jo Italija. A prav Italija je njen obstoj postavila pod vprašaj zaradi izkrcavanja migrantov, ki so jih v okviru operacije rešili v Sredozemlju. Rešene migrante so namreč izkrcavali v italijanskih pristaniščih, čemur je prejšnja vlada Lige pod vodstvom Mattea Salvinija in Gibanja pet zvezd ostro nasprotovala.
Marca lani so članice zato prekinile nadzor z ladjami in okrepile nadzor zračnega prostora, s čimer so operacijo močno ohromile.
Sophia deluje v mednarodnem morju, ne pa tudi v libijskih ozemeljskih vodah, kar je bilo sicer dolgoročno predvideno ob njeni vzpostavitvi. Za ta korak potrebuje EU povabilo libijskih oblasti oziroma resolucijo ZN.
Poleg temeljne naloge uničenja poslovnega modela tihotapcev migrantov in trgovcev z ljudmi v južnem osrednjem Sredozemlju ima še dve podporni nalogi: usposabljanje libijske obalne straže in mornarice ter pomoč pri uresničevanju embarga ZN na orožje na odprtem morju pred libijsko obalo.
“Salvinija ni več. Znova moramo vzpostaviti Sophio,” je poudaril luksemburški zunanji minister Jean Asselborn ob prihodu na zasedanje.
Ministri razpravljajo tudi o drugih korakih EU v podporo mirovnemu procesu v Libiji, dogovorjenemu na nedeljski konferenci v Berlinu, kjer so se udeleženci, med njimi tudi Rusija in Turčija, zavezali k spoštovanju embarga ZN na orožje in ustavitvi vojaške podpore vojskujočim se stranem v državi.
Omenja se tudi možnost napotitve mednarodnih vojaških sil v državo, a ministri ob prihodu tega danes niso želeli komentirati.
Libijski premier Fajez al Saradž uživa podporo ZN in turških sil, njegov tekmec, odpadniški general Kalifa Haftar pa podporo Združenih arabskih emiratov, Rusije in Egipta. Kaos v Libiji sicer vlada vse od strmoglavljenja dolgoletnega libijskega diktatorja Moamerja Gadafija leta 2011.
Zunanji ministri unije naj bi o Libiji podrobneje razpravljali prihodnji mesec, tako da konkretnih in končnih odločitev danes ni pričakovati.
Osrednjo razpravo ob kosilu bodo ministri sicer namenili Bližnjemu vzhodu: napetostim z Iranom in nedavni sprožitvi mehanizma za reševanje sporov v okviru mednarodnega jedrskega sporazuma ter zastalemu bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu, potem ko je Asselborn decembra zahteval razpravo o priznanju Palestine v luči možnosti izraelske priključitve doline reke Jordan na Zahodnem bregu.
Luksemburški minister je danes poudaril, da bi morala EU odločno izpostaviti, da ima Palestina pravico do države, kar ne pomeni, da gre proti interesom Izraela in ZDA. O priznanju Palestine odloči vsaka članica sama, a to po prepričanju Asselborna ni dovolj.
“Če Izrael resnično priključi dolino reke Jordan, se bomo znašli v mednarodnem položaju, v kakršnem smo bili leta 2014 v eni drugi državi,” je Asselborn položaj primerjal z rusko priključitvijo Krima.
Ministri bodo razpravljali še o Sahelu, tudi o možnosti prenove strategije za to območje iz leta 2011 in krepitvi mandata misije za usposabljanje v Maliju, na primer z razširitvijo misije čez meje te države, ter med drugim tudi o podnebni diplomaciji. (sta)