Plebiscit, božič, dan samostojnosti in enotnosti, novo leto

Piše: Davorin Kopše

Plebiscit – sklep ljudstva

Plebiscit izhaja iz latinskega izraza plebis scitum (v starem Rimu odlok ljudske skupščine Concilium Plebis) in pomeni sklep ljudstva. Odločitev zanj, izvedba, udeležba in glas za Slovenijo je bilo leta 1990 veličastno dejanje vsaj iz dveh razlogov:

• Narod se je poenotil in soglasno odločil,
• Narod je s svojo odločitvijo ukinil nesprejemljivo stanje v državi in izdal ukaz za spremembe, kot je dogajanje pojasnil dr. Jože Pučnik.

Sklep ljudstva je bil torej izdan in dal je jasna zavezujoča navodila politiki naj udejanji zahteve, ki so v narodu dozorele.

Zahtevali smo: Samostojno in suvereno državo slovenskega naroda, demokracijo, človekove pravice in svoboščine, tržno gospodarstvo in druge atribute države ki so značilne za države sodobnega razvitega sveta.

Vsem nam želim še naprej ponos in odločnost, kot smo ga pokazali, ko smo šli na glasovanje. Glede na razmere v državi je to še vedno nujno.

Čestitke Sloveniji in Slovencem!

Božič

Božič je tradicionalni krščanski praznik , ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujemo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa. V spomin na ta dogodek kristjani postavljamo jaslice, ki simbolno ponazarjajo Jezusovo rojstvo. Novoletna jelka ali božično drevo nima neke pomembne povezave s temelji krščanstva, se je pa poleg jaslic lepo uveljavila kot simbol tega časa in praznovanja.

Z božičem je povezano globoko čustvo do življenja, verovanja in upanja. Kristjani praznujemo rojstvo Jezusa Kristusa. Med praznovanjem si želimo mir in blagoslov ter spoštljiv odnos, česar pa v Sloveniji še vedno žal nismo deležni. O tem še nekaj v nadaljevanju.

Upam, da ste božič tudi letos lepo in veselo praznovali v krogu svojih.

Dan samostojnosti in enotnosti

26. decembra praznujemo dan samostojnosti in enotnosti, kar je za Slovence in Slovenijo poseben dan. Poenoteni smo vzeli dogajanje v svoje roke, saj je bil razglašen izid referenduma. Jugoslavije, ki nam je bila vsiljena z revolucijo in neumnimi političnimi odločitvami, smo imeli vrh glave. Ko se je pojavil še Milošević, katerega ideja je bila sprememba Jugoslavije v Veliko Srbijo pa nam je ob drugih dogodkih in splošnem stanju v državi prekipelo in stopili smo skupaj. Skupaj smo stopili za idejo, da bomo Slovenijo naredili po svoji meri – neodvisno in samostojno Republiko Slovenijo s parlamentarno demokracijo.

Ob spominu na ta dan želim vsem Slovencem trdnost in odločnost nasploh, posebej pa pri zagovarjanju svojih pravic in interesov. Ohranimo svojo državo po svoji meri. O nas in o naši državi bomo še naprej odločali sami tudi, če kdo misli, da bi on to delal bolje. Za to bi si morali vsak dan prizadevati, saj pravica, da si narod piše sodbo sam, je stalna pravica vsakega naroda.

Malo smo pozabili na želje in zahteve tistega 23. decembra 1990, ko smo šli na volišča in dovolili smo, da so nas kot narod razklali.

Na tem mestu ne morem mimo slavnostne seje Državnega zbora, kjer je imel podpredsednik Jože Tanko bogat kritičen in odmeven govor v katerem je povzel dogajanja v času od osamosvojitve do danes s posledicami vred. Kdor je ob kritiki prav njih in njihovega dela opazoval grimase in zmrdovanja večine levičarskih poslancev, je lahko ocenil njihovo bolečino. Resnica namreč boli, če so z njo razkrite svinjarije. Tako imenovani predsednik vlade Marjan Šarec se je v prvi vrsti na svojem sedežu nervozno presedal, popravljal suknjič in ni mogel skriti zadrege ob poročilu tudi ali predvsem o njegovem delu, ki mu ga je z govorom podal Jože Tanko. Na koncu slavnostnega govora Šarec ni zmogel niti enega ploska, kar je še en jasen znak, da na tisti sedež ne spada. Veste, oni vedo, da ne delajo prav, ampak taki živijo v prepričanju, da drugi tega ne vemo, da smo njihove ovce in oni naši pastirji. Zato poparjeni obrazi ob soočenju z dejstvom, da jih je nekdo razgalil.

Vse to pač ni nič nenavadnega, če se na božični dan pojavi cela plejada »čestitk« državnih ustanov in posameznikov, vključno z vlado in mediji, ki globoko v sebi čutijo, da je ob prazniku treba čestitati (se spodobi), v svoji zagamanosti pa v voščilu zaradi ideologije ne zmorejo omeniti božiča ali pa se poskušajo iz njega norčevati. Jernej Štromajer je na primer na tviterju v angleščini zapisal: »Vesel božič, umazane živali«. S tem se držijo usmeritve svojega mafijskega botra Milana Kučana, ki je leta 1987 izjavil: “Mislim, da ni potrebe, da bi bil božič dela prost dan”. Pa je dela prost dan in prav je tako, ker ni potrebe po poslušanju mnenj in stališč Milana Kučana, kaj šele, da bi jih upoštevali.

Čestitajmo si za dosežke in veselimo se vsega, kar bomo skupaj še dosegli. Demokracija in različnost ja, ker sta dejstvo, ki ga je nujno treba priznavati, ko gre za Slovenijo pa skupaj, saj skupaj smo močnejši.

Želim, da bi za skupno dobro še velikokrat stopili skupaj!

Novo leto

Novo leto prihaja že tisoče in milijone let. Je časovna prelomnica, zato si ljudje ta čas čestitamo in izrekamo želje za prihodnost – voščimo si, da bi bilo v prihodnje bolje, lepše, bolj pošteno … V generalnem smislu bi lahko rekli želje po meri posameznikov, ali še drugače, pravice in svoboščine, kar je mogoče le v demokraciji.

Pa smo spet tam, kjer sem začel – želje, zahteve, odločitve in vztrajnost

Zaključujem torej z željo, da bi bil vsak posameznik poleg svojih osebnih uspehov deležen vsega tistega, kar smo si v tako veliki večini zaželeli v času, ko smo šli na plebiscit in kot si iskreno voščimo ob različnih priložnostih. Vse dobro z iskreno željo, da bi uresničili svoje načrte, pa tudi sreče naj ne zmanjka!

Srečno novo leto, dragi vsi!