Marjan na kratek rok politično mrtev

Piše: Davorin Kopše

Negotovost, vsaj navidezna, pri sprejemanju proračuna je naplavila nove zabavljaške izjave Marjana Šarca. Da bi pred glasovanjem o proračunu discipliniral koalicijske partnerje, je Šarec izjavil: »Na dolgi rok smo vsi mrtvi«.

Resno politiko in resne politike si predstavljam kot predstavnike, ki dajejo upanje, vlivajo optimizem in sprejemajo pomembne ter odgovorne odločitve. V zadnjih letih sem/smo žal obsojen/i na to, da takih med vladajočimi ne najdem/o. Še več, zabavljač, ki zaseda stolček predsednika vlade nam obljublja smrt.

Vem, smrt je neizbežna vsakemu živemu bitju, ampak s smrtjo kot vemo, se ne sme groziti. Šarec nam jo sicer zgolj obljublja, a sam bi si želel od nekoga, ki se mu uradno reče predsednik vlade, čeprav to de facto ni, drugačne obljube.

Posebej skrbijo nekateri komentarji (zaradi dodatnega negativnega vpliva na javno mnenje), ki naj bi bili plod analitičnega dela, ti pa pravijo, da je izjava o gotovi smrti izjava, ki drži in je ni mogoče izpodbijati, kar naj bi dajalo Šarcu večjo kredibilnost. To so seveda »bullcrap« izjave, ki mene osebno zelo »premaknejo« – zdijo se mi vsaj nedodelane in me zato revoltirajo. Vzgojen sem namreč v človeka, ki daje prednost življenju, čeprav se zavedam tudi njegovega konca. V moji kulturi velja, da se smrti ne protežira.

Ljudje ne maramo smrti, nesreč, bolezni … zato zavračamo namigovanja o tem, kar sicer izvira tudi iz nekakšne vraževernosti češ ne kliči vraga, ker sam pride. V vsej tej zmedi se sprašujem ali Šarec kliče vraga ali je on tisti, ki je sam prišel. Nekateri bodo rekli, da je prvo, drugi, da je drugo, naslednji pa, da je oboje.

Načrtuje in dela se za življenje, ne za smrt.

Ja, tudi na to se navajamo in odpiramo nove poti nesprejemljivim neumnostim in situacijam, kjer z novimi obrazi znova in znova dobivamo nove in nove ter slabše in slabše oblasti. Da bi te trende odločno pretrgali, potrebujemo odločitev in odločnost. Najprej pa je treba problem prepoznati, kar ne bi smelo biti težko. Na hitro prehod oziroma vrnitev na stare vrednote, ki so se razvijale skupaj s človekom samim, ne bo lahek, predolgo smo čakali. Rešitev obstaja, pot nam kažeta Madžarska in Poljska, ki se vračata in vztrajata na vrednotah, ki so človeku v naravi, ampak oni sta tako zelo daleč. Ne geografsko, bolj mentalno. Obe imata samoohranitveni nagon, mi dovolimo, da gre obljuba predsednika vlade, da bomo pomrli, mirno mimo. Pravzaprav jo, kot druge te vrste, sprejmemo in držimo kot vrednoto, po mojem trdnem prepričanju pa je neke vrste prekletstvo. Edino smiselno in prav je torej načrtovanje življenja, ampak tega z aktualno destruktivno garnituro na oblasti ne bo.

Za zaključek

Na dolgi rok se bo rodilo veliko otrok, ki v odrasli dobi v večini zagotovo ne bodo podpirali Šarčevih političnih naslednikov. Otroci potrebujejo našo zapuščino, ki naj bo plod dela in ustvarjanja, ne prerokb bedakov brez zavedanja. Ostali svojim potomcem obljubljamo bogato zapuščino, Šarec jim obljublja smrt, zato formirajmo spet vlado, ta mandat je nimamo.

Na dolgi rok smo torej še kako živi! Alternativa vedno je – tudi v politiki.