Strokovni svet za šport potrdil proračun, tudi o dopingu

0

Strokovni svet za šport slovenske vlade je potrdil letni program športa, po katerem bo prihodnje leto iz državnega proračuna za šport predvidoma na voljo 22,4 milijona evrov. Ena osrednjih tem je bilo letno poročilo o delu Slovenske antidoping organizacije (Sloado), ob tem pa so potrdili tudi poročilo varuha športnikovih pravic.

Letni program športa je 21. novembra potrdil že izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije, vendar z zahtevo, da se čim prej pride do zneskov, ki so bili pred leti, pred finančno krizo, za šport že na voljo.

Direktorica direktorata za šport Poljanka Pavletič Samardžija je dejala, da bo že za prihodnje leto na voljo približno dva milijona več kot lani, “a si obenem želijo, da bi bila sredstva v prihodnje precej višja”.

Strokovni svet je dal pozitivno mnenje k napovedim za organizacijo nekaterih velikih mednarodnih tekem v prihodnjem obdobju pri nas, edino člansko bo svetovno prvenstvo v hokeju divizije 1 A. Podprli so tudi pobudo civilne iniciative za odobritev izredne pokojnine družini tragično preminulega Davorina Karničarja.

Sloado je v letu dni opravil 162 testiranj s 391 vzorci, od tega je bilo 97 testiranj s 153 vzorci izven tekmovanj, je povedal direktor Sloada Jani Dvoršak.

Najodmevnejši slovenski pozitivni primer je epilog dobil 9. oktobra, ko je Mednarodna kolesarska zveza (Uci) izrekla kazni slovenskima kolesarjema Borutu Božiču in Kristijanu Korenu, ki ju je spomladi začasno suspendirala zaradi suma jemanja prepovedanih sredstev.

Dobila sta po dve leti prepovedi nastopanja, kazen se bo iztekla 14. maja 2021. Oba slovenska kolesarja sta bila na seznamu tistih, ki ju je spomladi med dirko po Italiji Uci začasno suspendirala zaradi vpletenosti v afero Aderlass oziroma Seefeld.

Dvoršak je napovedal, da bo v naslednjem letu več pozornosti posvečene zlasti slovenskim olimpijskim kandidatom za igre v Tokiu, “ne bomo pa, jasno, zapostavili niti drugih”.

Dvoršak je dejal, da je vrhunski tekmovalni šport dobro pokrit z dopinškimi kontrolami, ostalo pa zaradi omejenega financiranja pa manj. Kot največjo težavo je navedel omejeno financiranje, v lanskem letu je imel Sloado na voljo slabih 400.000 evrov, zato so nekateri člani Sloada državo pozvali, da naj za ta pomemben segment športa nameni več denarja.

Pri odkritih primerih v preteklosti pa je stanje pri nas Dvoršak označil za zaskrbljujoče, saj so kršitelji jemali “zelo sporne preparate, prave strupe.” Sloado obenem ne priporoča uporabe raznih vitaminskih preparatov, predvsem tistih, ki jih kupujejo prek interneta ali prek nepooblaščenih prodajalcev, “ker ti mnogokrat vsebujejo tudi prepovedane preparate”.

Dvoršak je kot enega izmed temeljev za nadaljnje delo v Sloveniji izpostavil nedavno podpisano pogodbo o sodelovanju Sloada z generalno policijsko upravo ter sistem Žvižgalke, slovenskega sistema anonimnih prijav raznovrstnih kršitev v športu, tudi jemanja prepovedanih poživil. Dejal je, da je ta med petimi najboljšimi na svetu in sodi ob bok tistih, ki jih uporabljajo Danci, Nemci, Avstralci in Britanci.

Sloado veliko pozornosti posveča tudi osveščanju o škodljivosti dopinga, izobraževanju, usposabljanju in svetovanju, v kar so zajeti tako zelo mladi športniki, pa na drugi strani tudi trenerji in tisti, ki sodelujejo v procesih treninga.

Vprašanje nadomestila za prestope mladih športnikov je bilo pereče že lani in se je nadaljevalo tudi letos. “Do mene je prišlo 38 primerov, predvsem ker se nov zakon o športu na lokalni ravni ponekod še ne uporablja in se zaračunavajo visoke odškodnine, ki jih morajo plačevati starši,” je izpostavil varuh športnikovih pravic Rožle Prezelj, še vedno slovenski rekorder v skoku v višino.

Strokovni svet je predlagal sofinanciranje srednješolskih telovadnic iz javnih financ. S tem bi po besedah Bora Štrumblja dosegli, da bi imeli letni programi športa, ki so v javnem interesu, dobili v uporabo telovadnice. Zdaj jih namreč ravnatelji raje oddajajo v komercialne namene.

Tako številni klubi in društva nimajo ustreznih prostorov za vadbo in tekmovanja, ta problem pa je po besedah Štrumblja najbolj pereč zlasti v Ljubljani. Veliko pozornosti so posvetili tudi vključevanju otrok v šport, saj je škodljivo prehitro vključevanje v tekmovalni šport, obenem pa je potrebno strokovno delo že od mladih nog ne glede na to, ali se bo posameznik pozneje vanj usmeril. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen